
Mesaršak – kaj neki je že to?
02 november 2025ustvaril MT

Obnovljena Hrgova domačija v Vitomarcih
01 november 2025ustvaril MT

Noč čarovnic in dan mrtvih sta tesno povezana
31 oktober 2025ustvaril Senka Dreu
V veliki sejni dvorani Mestne občine Murska Sobota je bila tradicionalna spominska slovesnost ob dnevu spomina na romske žrtve holokavsta v drugi svetovni vojni z naslovom Genocid nad Romi, novejše raziskave in ugotovitve.
Udeležence dobro obiskane spominske slovesnosti so nagovorili in pozdravili predsednik uprave dr. Šiftarjeve Fundacije Marjan Šiftar, župan Mestne občine Murska Sobota Damjan Anželj in v.d. direktorja urada za narodnosti Janez Doltar. Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc je obširneje predstavil romske žrtve holokavsta in večno preganjanje Romov, predsednik avstrijskih Romov Horvath Emmerich Gartner pa je orisal tragedijo Romov na Gradiščanskih drugo svetovno vojno. Predstavil je tudi dokumentarni film Moja zgodovina (Mri Historija), v katerem so svoje tragične zgodbe in usode iz koncentracijskih taborišč pripovedovali preživeli gradiščanski Romi. Po slovesnosti so župan Damjan Anželj, predsednik Zveze Romov mag. Jožek Horvat – Muc in v.d. direktorja urada za narodnosti Janez Doltar, položili venec k spominski plošči romskih žrtev holokavsta v Prekmurju na dvorišču nekdanje ekonomske srednje šole v Murski Soboti.
Letošnja slovesnost je minila v znamenju spoštljivega spomina in opozorila, da naj takšne prireditve ostanejo večni opomin, da se genocid nikoli več ne ponovi. Holokavst je bil najbolj zavrženo dejanje, katerega zgodovina pomni in nas vedno opozarja, kako nevarno je preganjanje ljudi zaradi rase, vere, narodne pripadnosti ali svetovnonazorskega prepričanja. Marjan Šiftar je v svojem slavnostnem nagovoru posebej izpostavil nevarnost neofašizma, ki že dalj časa steguje lovke po vsej Evropi in ena od oblik neofašizma je tudi protiromanizem. Romi še vedno upravičeno čakajo na popolno priznanje trpljenja med drugo svetovno vojno, ko so jih morili in mučili v koncentracijskih in uničevanih taboriščih po okupirani Evropi, največ v Auschwitz – Birkenau in v hrvaškem Jasenovcu. Število romskih žrtev holokavsta še vedno ni znano, ocene pa se spreminjajo, saj zgodovinarji iz leta v leto proučujejo nove dokumente o razsežnostih tega velikega zla.