V ospredju predzadnjega, petega dneva letošnje Agre, so bili slovenski zadružniki, prašičerejci, rejci drobnice in zamejski Slovenci, bil je tudi dan kmetijsko-živilskega šolstva in avstrijske Štajerske - Danes še zadnja strokovna srečanja in posvetovanja

Danes se bo na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni končal 61. mednarodni kmetijsko – živilski sejem Agra 2023. Zadnji sejemski dan bodo na sporedu še nekatera strokovna posvetovanja, med katerimi omenjamo posvet o javnem naročanju in o aktualnih prehranskih temah, predavanje o prezrti žitarici proso in okroglo mizo o možnostih za uvedbo označevanja živil in živalim prijaznih rej. Govorili bodo o česnu in šalotki, ki naj bi postala seme prihodnosti in o gojitvi industrijske konoplje kot zdravilne rastline. Srečali se bodo vozniki starodobnih traktorjev Steyer, na programu pa je tudi razstava goveje živine s strokovnim komentarjem in vožnje s konjsko vprego. Zadnji sejemski dan se bo končal z vinsko pokušino v Vinskem hramu na sejmišču, kjer bo vnovič gostovala tudi slovenska vinska kraljica Maja Pečarič. Prve ocene kažejo, da je bila letošnja Agra uspešna in da je potrdila sloves sejmarjev v mestu ob Muri.

 Sejem si je včeraj ogledal tudi minister Matjaž Han.

Predzadnji dan sejma je bil včeraj v znamenju posvetovanja o izzivih in priložnostih v rokodelstvu na področju kmetjstva, prvič pa se je na sejmu predstavilo tudi Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Sejem si je včeraj ogledal minister Matjaž Han. Kot je povedal, je kmetijstvo, živilstvo in vinarstvo del gospodarstva in zelo pomembno prispeva k družbeni blaginji, zato je po njegovem prav, da se gospodarsko ministrstvo predstavi, da sliši težave, ki jih imajo v teh segmentih gospodarstva, da na neki način dobi dobre ideje ter da si tudi v luči poplav izmenjajo vse informacije. Ministrstvo je včeraj pripravilo delavnici o pletarstvu in lončarstvu ter pogovor Izzivi in priložnosti rokodelstva na področju kmetijstva. Na njej so govorili predvsem o zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva, ki je bil sprejet julija letos. Ta zakon prvič v državi rokodelstvo postavlja v slovenski pravni red in naslavlja nekaj najbolj pomembnih vprašanj, opredeljuje panoge rokodelstva, nosilce, podporno okolje, prek nosilcev dejavnosti javna pooblastila, dejavnosti, ki jih izvajajo rokodelski centri, konzorciji in Zveza društev upokojencev, prek svojih rokodelskih sekcij pa strokovne ustanove, kot je to etnografski muzej Slovenije.