Spominu na uglednega teologa, misleca, humanista in družbeno kritičnega raziskovalca so se z akademijo in znanstvenim simpozijem poklonili v njegovi rojstni občini Sv. Jurij ob Ščavnici.

Vekoslav Grmič izhaja iz kmečkega okolja ob vznožju Kapelskih goric v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Rodil se je 4. junija 1923 v Dragotincih kot šesti od sedmih otrok. Njegovo šolanje na Klasični gimnaziji v Mariboru je prekinila nacistična okupacija. Do začetka druge svetovne vojne je v Mariboru dokončal šest razredov, preostala dva pa je med vojno zaključil na Ptuju. Po odlično opravljeni maturi leta 1944 je bil vpoklican v nemško vojsko, po osvoboditvi pa se je zaposlil na okraju v Gornji Radgoni. Po nekaj mesecih je službo opustil in se jeseni 1945 vpisal na ljubljansko Teološko fakulteto. Leta 1950 ga je takratni škof Maksimilijan Držečnik v mariborski stolnici posvetil v duhovnika in ga po končanem šestem letniku študija imenoval za kaplana na Vranskem. Leta 1961 je uspešno zaključil doktorski študij z disertacijo Teološke vsebine strahu v eksistencializmu, v kateri je obravnaval vpliv evropskega eksistencializma na sočasno teologijo. S tem so se Grmiču odprla vrata v akademske kroge. Na Teološki fakulteti v Ljubljani je prevzel predavanja iz dogmatičnih predmetov.

Po škofovskem posvečenju je postal ravnatelj novoustanovljenega mariborskega bogoslovja in predavatelj ter prodekan na prav tako novoustanovljeni enoti Teološke fakultete. Funkcijo pomožnega škofa je ob takratnem mariborskem škofu Držečniku opravljal vse do leta 1978. Svojemu škofovskemu geslu Oznanjujte evangelij je ostal zvest tudi po škofovi smrti, ko je med leti 1978 in 1980 kot kapitularni vikar vodil mariborsko škofijo. Ko je bil leta 1980 za novega mariborskega škofa imenovan Franc Kramberger, se je Grmič odpovedal vsem dotedanjim funkcijam. Ohranil je samo profesorsko službo, ob kateri je veliko predaval in pomagal v pastorali.

Začetki njegovega znanstvenega in publicističnega delovanja sovpadajo s prizadevanji za intelektualno prenovo rimskokatoliške cerkve. V svojem vsestranskem delovanju na znanstvenem, strokovnem in pedagoškem področju je v slovenski prostor na izviren način prinašal sveže teološko razmišljanje v duhu drugega vatikanskega koncila. Kot kritičen teolog je skrbno analiziral versko, družbeno, kulturno in politično dogajanje ter na visokem strokovnem nivoju suvereno razpravljal o problemih, ki so segali na najbolj občutljiva področja humanistike in družboslovja. Bil je eden izmed najodločnejših zagovornikov dialoga med različno mislečimi.Njegova knjižna zapuščina obsega več kot 1200 bibliografskih enot. Med leti 1968 in 1982 je bil predsednik celjske Mohorjeve družbe, prištevamo pa ga tudi med soustanovitelje revije Znamenje. Za svoj neizbrisen pečat, ki ga je kot izjemen predavatelj in govornik pustil v slovenskem teološkem in kulturnem prostoru, je prejel številna priznanja. Brez zadržka lahko zapišemo, da je bil dr. Grmič velikokrat pred časom, ki ga je živel. Bil je mislec svetovnega formata.

Ob stoletnici rojstva so se mu spoštljivo poklonili v njegovi rojstni občini Sv. Jurij ob Ščavnici. Grmič je bil častni občan Maribora in rojstne občine Sv. Jurij ob Ščavnici.Na znanstvenem simpoziju so predstavili referate o njegovem življenju in delu, osrednji dogodek pa je bila slavnostna akademija. Na njej je zbrane nagovoril župan Andrej Vrzel. Med drugim je poudaril , da je dr.Grmič s svojim zgledom pokazal, da vrednost osebe ne opredeljujejo nazivi, bogastvo ali status, temveč vpliv, ki ga ima na življenje drugih.Grmičevo življenje in delo je predstavil slavnostni govornik Srečko Reher, Grmičev dolgoletni osebni prijatelj in največji poznavalec njegove zapuščine.