V letošnjem letu se prebivalci Slovenskih goric in širšega območja severovzhodne Slovenije soočajo s posledicami pomanjkanja padavin. Teh je bilo malo že spomladi. Sledilo je precej vroče in sušno poletje, relativno malo padavin pa je zemljo namočilo tudi v začetku jeseni. Največ škode je na poljih. »Prizadete rastline so propadale zaradi pomanjkanja padavin: koruza, oljne buče, soja, zelenjadnice in plodovke, travniške površine … Po žetvi žit ni bilo mogoče ustrezno obdelati strnišč in posejati strniščnih posevkov, ker so bila tla praktično izsušena,« pojasnjuje Franci Ornik, vodja Kmetijsko-svetovalne službe Lenart. Ker je padavin še vedno relativno malo, je ogrožena tudi jesenska setev žit in drugih prezimnih posevkov.

Manj kot polovica kmetov prijavila škodo

Po prvi strokovni oceni je bil pridelek žit in koruze manjši za do 40 odstotkov, oljnih buč za do 80 odstotkov, sadja za do 50 odstotkov, pri zelenjadnicah pa celo za do 90 odstotkov. »Na travinju sta bila možna samo dva odkosa. Po pridelku je ocena od 50 do 60 odstotkov škode. Na nagnjenih terenih Slovenskih goric so praktično pridelali samo en pravi odkos. Prizadeti so govedorejci in rejci drobnice, ker ni bilo paše in trave za silažo ali mrvo,« razlaga Ornik.

Vloge za prijavo škode po naravni nesreči (suši) so na občinah sprejemali do 23. septembra. Na celotnem območju Upravne enote Lenart je približno 1200 kmetij, ki so izpolnjevale pogoje za prijavo škode. »Manj kot polovica vseh kmetij je oddala vlogo, saj je pogoj, da lahko kmetija sploh odda takšno vlogo, predhodno oddana 'zbirna vloga' na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP), minimalna površina kmetijskih zemljišč v uporabi pa mora biti vsaj en hektar,« je pojasnil Ornik. Na podlagi prijav in zbrane skupne ocene škode bo država sprejela program odprave posledic naravne nesreče, predvidoma prihodnje leto pa bodo kmetje dobili povrnjen del škode.