Najstarejši zgradbi sta ostali stari Špital iz leta 1625 in Rotovž iz leta 1675.

V letu, ko Lenart praznuje 830 – letnico prve omembe v pisnih zgodovinskih virih, občasno objavimo zanimivejše paberke iz njegove bogate zgodovine. Ena od manj zannih zanimivosti je, da je Cerkev sv. Lenarta dolgo časa obdajalo taborno obzidje, ki so ga leta 1818 odstranili na severu in vzhodu, na jugu in zahodu pa znižali. Leta 1850, ki je za Lenart velika zgodovinska prelomnica, saj je postal sedež Okrajnega sodišča, so na zdajšnjo lokacijo prenesli tudi lenarško pokopališče. Po zapisih prof. Jožeta Curka so na tej lokaciji začeli s pokopi že leta 1827 – 1828. Leta 1531 so v zdajšnjo cerkveno stavbo vdelali pevsko emporo, v sredini 16. stoletja pa prizidali zvonik z obrambnim pomolom in strelnico (zvon ima letnico 1573). Na začetku 18. stoletja so prizidali obe kapeli, v sredini 18. stoletja povišali cerkveno ostrešje in zvonik ter prizidali zakristijo z oratorijem. Leta 1850 so izdelali sedanje stopnice na pevsko emporo. Cerkev, ki je bila obnovljena v letih 1953—1957, predstavlja najlepši primer slovensko - goriške pozne gotike, ki je s svojo kamnoseško obogateno notranjščino ustvarila harmonično prostornino, v katere proporcih že živi renesančno pojmovanje prostora in njegovih plastičnih vrednot.

Trg sv. Lenart je imel do 19. stoletja večinoma lesene hiše ter je zato večkrat pogorel. V 17. stoletju enkrat, v 18. stoletju dvakrat in v 19. stoletju prav tako dvakrat. Zato je njegov stavbni fond večinoma iz 19. stoletja. Leta 1860 je bilo v trgu 80 hiš, med katerimi je treba posebej omeniti župnišče, ki je dobilo sedanjo obliko leta 1862. Poleg župnišča so nastale najstarejše in še danes ohranjene zgradbe na Ptujski cesti z letnico 1818, na Jurovski cesti z letnico 1831, na Mariborski cesti (stari trški špital) z letnico 1625 in v središču mesta stari rotovž iz leta 1675.