Prvi člani takrat še Vinogradniškega društva Benedikt so se na ustanovnem občnem zboru sestali 13. januarja 2003, točno dvajset let kasneje, 3. januarja letos, pa so se tako zbrali že jubilejnih dvajsetič. V dveh desetletjih je društvo pridno raslo, se srečevalo, izobraževalo in potovalo. Marsikaj se je spremenilo, med drugim se je pred petnajstimi leti z željo po še tesnejšem povezovanju in boljših možnostih trženja tako vinske kapljice kot turističnih doživetij v prelepem domačem kraju preimenovalo v Turistično-vinogradniško društvo Benedikt. Društvo, ki danes šteje 57 članov, od katerih je približno polovica aktivnih vinogradnikov, pa vseskozi ostaja povezovalni člen med ljubitelji trte in vina, ki skupaj ohranjajo tradicionalne običaje ter spomin na rojaka Dominika Čolnika, slovenskega vinogradnika in narodnega buditelja.

Slavnostno bodo praznovali to soboto, 8. julija

Da bi dvajseti obletnici dali pomen, kot si ga zasluži, so se jo odločili obeležiti v sklopu prireditev ob 24. občinskem prazniku. To soboto, 8. julija, se bo Turistično-vinogradniško društvo Benedikt tako s praznovanjem še uradno poklonilo dosežkom preteklih let.

Najprej bodo ob 13. uri v mežnariji, ki se nahaja ob cerkvi sv. Treh Kraljev, s ponosom podpisali listino o pobratenju z Društvom vinogradnikov Mokronog. Ob 15. uri se bo slavje pod častnim pokroviteljstvom župana Občine Benedikt mag. Milana Repiča nadaljevalo z osrednjo prireditvijo v prostorih krajevnega lovskega doma, za katero pripravljajo kratek, a bogat kulturni program z Jurovskim oktetom. Na slovesnosti bodo podelili priznanja zaslužnim članom, s čimer bodo izkazali hvaležnost za njihov nesebični prispevek k razvoju turizma in vinogradništva. Po uradnem delu bodo zbrani ob dobri hrani, prijetni glasbi muzikantov "Vinska trta" in vrhunskih vinih skupaj ustvarjali trenutke veselja in slavja.

 Društvo danes šteje 57 članov, ki se redno srečujejo, izobražujejo in potujejo.

Pot do uspeha se vije tudi mimo cerkve sv. Treh Kraljev

Zlatko Borak, prvotni in častni predsednik društva, je z nami delil spomine na začetek društvene poti in nekaj večjih prelomnic na njej. Ob tem velja izpostaviti pomembnost njegove vloge pri ustanovitvi in njegovega prispevka k razvoju, saj je bil predsednik kar tri mandate oziroma dvanajst let.

»Prej so naši vinogradniki in vinarji (so)delovali v okoliških krajih – večinoma v Gornji Radgoni in Lenartu. Skupaj s takratnim županom Milanom Gumzarjem smo ugotovili, da bi bilo bolje, če bi denar ostal doma, namesto da odteka v sosednje občine in njihova društva. To idejo smo z močno voljo udejanjili.

Zbrali smo naše ljubitelje trte in vina, se sestali na ustanovnem občnem zboru in dan ali dva kasneje na upravni enoti vložili vlogo za registracijo društva. Od takrat smo se redno srečevali na raznih izobraževanjih, izletih in splošnem druženju. Z namenom, da bi delovali kar se da smiselno in učinkovito, smo se nekaj let kasneje združili s turističnim društvom in se temu primerno tudi preimenovali.

Vztrajanje in prizadevanje članov je obrodilo prenekatere sadove. Uspeli smo pridobiti cepič mariborske trte iz Lenta, ki smo ga zasadili ob gotski cerkvi sv. Treh Kraljev. Tam se nahaja tudi mežnarija, ki spada med najstarejše zidane objekte v Sloveniji. Njeno klet smo skupaj z občino vzeli v najem – v letu 2021 je bila stavba deležna celovite prenove pod budnim očesom Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Poleg kleti se tukaj nahaja tudi protokolarna dvorana občine. Mežnarija ima torej večnamensko vlogo, kar dodaja poseben čar temu objektu. Obdržali smo stari kvinton, ki naj bi tukaj uspeval že več kot 80 let, in ga sedaj s podmladkom vzgajamo naprej. Svete tri kralje smo želeli simbolično povezati s tremi različnimi trtami. Tako smo posadili še staro avtohtono sorto radgonska ranina, ki izvira iz območja radgonskih goric. Bili smo pridni, ogromno smo delali in pridelali, tako da imamo sedaj res kaj pokazati,« zgodovino društva na kratko povzame Zlatko Borak.

 Zlatko Borak, prvotni in častni predsednik društva, med lanskoletno trgatvijo Čolnikove trte v domačem kraju.

Bivši predsednik društva je še zmeraj aktiven član, ponosno pa se lahko pohvali s še enim posebnim dosežkom. Pred leti je namreč uradno zaščitil blagovno znamko Benedičan in tako domačo občino zapisal na kratek seznam tistih, ki se lahko pohvalijo z istoimenskim vinom.

Ohranjanje zapuščine Dominika Čolnika, rojaka, ki je osvojil svet vinogradništva

Lokacijo za društvo so torej skrbno izbrali v neposredni bližini rojstne hiše Dominika Čolnika, ki ga ljudje poznajo tudi kot »kralja Slovenskih goric«. Bil je namreč napreden kmet, ki je s svojim gospodarskim in političnim delom precej zaslužen za razvoj in okrepitev slovenske narodne ideje v Slovenskih goricah. Čeprav je bil pravzaprav živinozdravnik, se je preusmeril v vinogradništvo. Imel je obsežen vinograd, ki je segal od Benedikta do Kapele, obsegal pa je kar 187 hektarjev. Poleg pridelave vina je gojil tudi trsne cepljenke, ki jih razdeljeval med ljudi v želji, da bi ti imeli svoje prave vinograde, ne le brajd. Malo kdo ve, da je bil Dominik Čolnik prvi, ki je izvedel ledeno trgatev in pridelal ledeno vino. Jeseni ni uspel pravočasno pobrati grozdja, zato je trgatev opravil šele v januarju ali februarju. Svoje vino je odnesel na ocenjevanje na Dunaj, ker pa ni prijavil svojega izuma, so mu nemci kaj kmalu »ukradli« zasluge. Dominik Čolnik je pustil močan pečat v vinogradništvu in benediški tradiciji, zato je pomembno, da se njegova zapuščina ustrezno ohranja. Če na vse to pozabimo, bomo izgubili velik del tega, kar smo danes.

Turistično-vinogradniško društvo skrbi, kot že omenjeno, za tri različne sorte trte ob cerkvi sv. Treh Kraljev. Nedaleč vstran se nahajajo še trije slatinski vrelci, ki smiselno dopolnjujejo ponudbo. Društvo želi vse tri omenjene elemente – kot pokušino mineralne vode, pokušino slovenskogoriškega vina in romarsko cerkev – tržiti širši javnosti, pri čemer je še posebej zanimivo, da se iz vsake od lokacij vidita preostali dve, kar predstavlja simbolno povezanost.

Kakovostna zlata kapljica je rezultat celoletnega dela

Turistično-vinogradniško društvo Benedikt svojo dvajseto obletnico obeležuje pod vodstvom predsednika Marjana Farasina, ki to funkcijo opravlja že deveto leto. Ob tej posebni priložnosti nam je povzel aktualno delovanje društva.

 Rez Čolnikove trte 2023, kjer je zbrane nagovoril tudi aktualni predsednik Marjan Farasin, ki to funkcijo opravlja že deveto leto.

»Med standardnimi prireditvami, ki jih organizira društvo, so rez Čolnikove trte, avgustovska postavitev klopotca v okviru Čolnikovih dnevov (Dominik Čolnik se je rodil 3. avgusta 1830), ko se s predstavitvijo življenjepisa in spominsko minuto poklonimo njegovim dosežkom, ter jesenska trgatev te potomke in trgatev v najemniškem vinogradu, za katerega skrbimo od leta 2018. Društvo teden po martinovem organizira tudi prireditev pokušanja mladega vina, na katero svoje vzorce običajno prinese kakšnih petnajst vključenih vinogradnikov. 26. decembra se skupaj udeležimo blagoslova vina ob štefanovem, nato pa pred cerkvijo organiziramo še pokušino prinesenih vin. Poseben praznik je še 22. januar, Janževo, ko ob župnikovem blagoslovu izvedemo prvo vinsko rez. Takrat na žice obesimo klobase, slanino in tlačenke, ki simbolizirajo prošnjo za dobro prihajajočo letino. Vsako leto se srečamo na rednem občnem zboru, kjer pregledamo dosežke in načrtujemo aktivnosti. Prirejamo tudi ocenjevanje vinskih vzorcev, za katero lahko na žalost povem, da vsako leto privabi manj vinarjev. Nekateri namreč svoje vzorce oddajajo v drugih občinah oziroma društvih v upanju, da bodo prejeli »zlato«, čeprav je oziroma bi morala biti glavna cilja društva ljubezen do vina in trte ter uživanje v kakovostnih vinih.«

 Na Janževo ob župnikovem blagoslovu izvedejo prvo vinsko rez. Na žicah so obešene klobase, slanina in tlačenke, ki simbolizirajo prošnjo za dobro prihajajočo letino.

Predsednika društva skrbi predvsem skromen podmladek, zato poskušajo mlajšim generacijam delo v vinogradu predstaviti skozi delavnice oziroma delo v samem vinogradu. Z domačo osnovno šolo trenutno potekajo usklajevanja glede možnosti njihovega izvajanja. V društvu si pri tem želijo, da bi se v izobraževanja o vinogradništvu in kletarjenju vključili tako otroci kot njihovi starši.

»Že rodovi prejšnjih stoletij so spoznali, da tukaj uspeva vinska trta, ki zmore obroditi kakovostno vino. Zlata kapljica z benediških gričev vse bolj slovi po vsej domovini Sloveniji in v svetu kot enakovredna z že uveljavljenimi vinorodnimi okoliši. Danes na sončnih pobočjih benediške okolice skorajda ob vsaki hiši najdemo vsaj brajde, marsikje pa za to svojo trto ne znajo pravilno skrbeti. Ob tem želim poudariti še to, da ne gre za številčnost članov, temveč za ohranjanje oziroma nadaljevanje tradicije. Dominiku Čolniku v spomin,« sklene predsednik društva.