V sredo, 3. junija, se je Športna dvorana Sveta Ana za en večer spremenila v pravljični svet. Učenci Osnovne šole Sveta Ana so na odru uprizorili muzikal Lepotica in zver in občinstvo navdušili z dovršeno igro, petjem, plesom in premišljeno scenografijo. Dvorana je tako za nekaj ur postala mogočen grad, v katerem se je odvijala ena najbolj priljubljenih pravljic vseh časov.

Foto: Milan Rajter

Kar bi lahko bila zgolj še ena šolska prireditev, je preraslo v vrhunski gledališki dogodek, ki je dokazal, da sta pogum in srčnost najmočnejša katalizatorja odrske prezence.

Občinstvo ni bilo priča zgolj končnemu, zglajenemu produktu, temveč je skozi prepričljivo interpretacijo mladih igralcev lahko slutilo ure in ure neizprosnih vaj. Tisti drobni, neizogibni trenutki prvotne negotovosti so se pred očmi dvorane sublimirali v neustrašno samozavest. To je bila avtentičnost, ki jo zmore generirati le mladost, ko spozna, da so sanje dosegljive, če se jim doda ščepec poguma in neomajne srčnosti.

Foto: Milan Rajter

Vsebinski lok muzikala, zgrajen na klasičnem pravljičnem motivu, je bil tokrat podan z zrelo senzibilnostjo. Dramaturška napetost se je uspešno vzpostavila že skozi dinamiko treh hčera, kjer je bil oster kontrast med površinskostjo in globino jasno začrtan. Protagonistka, Lepotica, ni bila zgolj pasivna figura, temveč močan moralni center predstave. Njen vrednostni sistem je neomajen; zaveda se, da v življenju štejejo le esencialne komponente človeškosti: poštenje, nesebična dobrota, zdravje in družina.

Preobrazba Zveri v Princa ob koncu predstave ni izzvenela kot cenen scenski trik, ampak kot zmaga ljubezni in sprejemanja. Predstava nas je tako zapustila z brezčasnim sporočilom, katerega vrednost je danes še posebej pomembna.

Nobena vrhunska uprizoritev ne more stati izključno na plečih igralcev; je rezultat kompleksne sinergije celotnega produkcijskega tima. Mojstrsko in z izjemnim občutkom za ritem je taktirko režije in scenarija vihtela Karin Petko Strmšek, deloma tudi Ella Aria Kumar; za zvočno kuliso muzikala je skrbela Nataša Petek; za iluzijo gradu in pravljičnega sveta pa je z impresivno scenografijo in dodelanimi rekviziti materializirala Metka Beber.

Foto: Milan Rajter

»Muzikal je izredno zahtevna in kompleksna zvrst, saj se v njem prepleta toliko raznolikih dejavnosti: petje, ples, govor, igra ... Da menjave scene, preoblačenja in priprave rekvizitov sploh ne omenjam. Še odrasli včasih težko delamo več stvari hkrati - včasih se zapletemo že ko pojemo in plešemo hkrati, kaj šele da bi se ob tem naučili še gore besedila, nekaj celo v rimah. Pri tem pa naj omenim, da so učenci v večini igrali tudi več vlog, kar je še dodaten zalogaj. Naši mladi igralci so resnično talentirani, pridni, vztrajni, neverjetni in čudoviti. Mislim, da se sploh ne zavedajo, kaj so dosegli in kako velik projekt jim je uspel. Res sem ponosna, da sem lahko delala z njimi in stala za kulisami medtem ko so na odru sproščeno in samozavestno pokazali svoje talente in pričarali čarobno vzdušje vsem v dvorani. Upam le, da so v trenutku, ko je bila publika na nogah uspeli čarobnost, ki so jo dali drugim, za trenutek začutiti tudi sami,« nam je povedala Karin Petko Strmšek, režiserka in scenaristka muzikala.

Po stoječih ovacijah, ki so napolnile dvorano, je na oder stopil ravnatelj Aleksander Šijanec. Njegov nagovor je bil iskren poklon vsem ustvarjalcem odličnega projekta, pohvale pa utemeljene. Osnovna šola Sveta Ana je namreč dokazala, da lahko z visoko mero profesionalnosti, predanosti in kolektivnega duha preseže lokalne okvire ter ustvari presežek, ki še dolgo odzvanja v prostoru in času. Zares je zanimivo in navdihujoče opazovati, kako mogočno in kompleksno umetniško doživetje zmorejo ustvariti osnovnošolci.

Foto: Milan Rajter