Poznate kapelico, ki stoji v Zamarkovi, v neposredni bližini avtoceste, s pogledom na Hrastovec? Domačini jo dobro poznajo kot Šenvetrovo kapelo, veliki večini pa je skrita v zavetju mogočnega gozda, med zelenimi hribčki, kjer že več sto let nosi posebno sporočilo. Kapela, ki je posvečena Sveti družini, bo letos doživela temeljito prenovo. V nedeljo 4. julija, popoldne ob 17. uri, bo tu potekal blagoslov obnovitve kapelice, ob zlati maši g. Frančeka Kranerja, domačina iz Zamarkove, ki na ta dan praznuje natanko 50. let od nove maše, ki jo je v Lenartu daroval 4. julija 1971. Kapelo krasi izjemen mozaik, ki ga izdeluje likovnica Ana Šuster Kraner, profesorica likovne vzgoje v OŠ J. Hudalesa Jurovski Dol.

Umetnost postavljanja mozaičnih ploščic je bila zelo razširjena v antični Grčiji in Rimu. Pred Rimljani in Grki so mozaike izdelovali že na Bližnjem vzhodu, predvsem na Arabskem polotoku in v Bizancu. Kako je ta starodavna umetnost navdušila tebe?

Pred več kot 10. leti sem bila kot študentka s prijateljico na počitnicah v Šturjah (Primorska). Akademski likovnici, umetnici sestri Bajec sta ustvarjali s tem materialom in tam sem se prvič srečala z njim in me je popolnoma navdušil. Sestra Paula in sestra Darinka sta imeli celo barvno lestvico teh kamenčkov, ki sta jih nakupili v sosednji Italiji. Ustvarili sta ogromno mozaikov, vsi mozaiki v cerkvi na Brezjah so njuno delo. No, vmes je minilo kar nekaj let, da je ta material priromal do mene – v bistvu sem ga »podedovala« od sester Bajec.

Zanimivo, da se bo material, ki prihaja od sester Bajec, uporabil v res lep namen – obnovo Šenvetrove kapele v Zamarkovi. Kako je prišlo do sodelovanja?

To je bilo čisto spontano. V osnovi je bila ta kapelica že več let popolnoma prazna. Moj mož Boštjan je pomagal domačinom, da so prinesli betonski podstavek v kapelo. Ko so opazovali podstavek v kapeli so razmišljali kako bi ga »obdelali«. Mož je takoj prišel na idejo, da se tega projekta lahko lotim jaz in zadeva je stekla. Po pogovoru z župnikom Marjanom Pučkom, ki mi je obrazložil namen obnove in kakšno zgodbo nosi kapela, sem pripravila skico. Ta kapela je posvečena Sveti družini. Mozaik predstavlja tri glavne kreposti; križ, ki je simbol vere, sidro, ki je simbol upanja in srce, ki je simbol ljubezni. Križ vidimo tudi kot sidro, varno zavetje družine, v objemu velikega rdečega srca, ki simbolizira ljubezen.

Sedaj kapeli vlivamo življenje – dodali smo kipce, ki ponazarjajo sveto družino, saj so originalni kipci bili pred leti ukradeni. Najdena in vrnjena sta bila samo Jožef in Marija. Naddekan Martin Bezgovšek je dal narediti odlitke originalov. Originali tako sedaj ostajajo na župnišču, kopije - odlitki so postavljeni v kapelo. Odlitke je stabilizirala in pobarvana Klarisa Sipoš iz Ptuja, ki je lansko leto že pomagala pri obnovi kapele v Šetarovi. Manjkajočega Jezusa je na novo izdelal po opisu domačinov, ki se spominjajo prvotne postavitve, domačin, ki si je svojo družino ustvaril v župniji sv. Ane v Slovenskih goricah Albin Irgolič.

Kapela je tudi na novo prepleskana, z osveženo fasado, uredila se je tudi drenaža, vgradili smo tudi črna kovana vrata, ki se lično vkomponirane v stavbno dediščino. Pri obnovi so sodelovali domačini s svojim prostovoljnim delom in darovi.

Mozaik je velikosti približno 1 meter x 0,7 metra. Koliko časa ustvarjaš tak mozaik in ali je to tvoj prvi mozaik?

Na začetku sem še gledala koliko ur sem bila kateri dan tam, zdaj pa sploh ne vem več. Čez palec ocenjujem, da bom porabila okoli 50 ur za ustvarjanje tega mozaika. Večinoma časa klečim, ali sedim, kar je tudi precej zahtevno, saj ko ustvarjam ustvarjam 3,4 ali 6 ur skupaj. Kamenčkov sicer nisem štela, jih je pa ogromno, preko tisoč in vse lastno ročno lepim na površino. To zahteva natančnost in predvsem potrpežljivost pa tudi pozornost do detajlov, ki nam omogočajo videti celoto, razbito v majhne oblike in barve.

Spomladi sem spet začela ustvarjati, saj sta otroka že toliko zrasla in sta bolj samostojna (Jurij je star 6 let, Lenart pa 3 leta), tako da je več časa začelo ostajati za mojo umetniško kreativnost (smeh). Kakšnih 14 dni pred pomladjo sem spala samo po 2 ali 3 ure na noč, saj sem bila polna energije, cela »naspidirana«, saj so se v meni iz leta v leto ideje samo nabirale. Začela sem delati mozaične krogle, ki sem jih imela v glavi že par let! V bistvu me ustvarjanje tako energijsko napoji, da ne rabim ne spat, ne jest, samo da ustvarjam. V službi mi sodelavke pravijo, da se moram čuvati, da bom zbolela, vendar jaz vem, da moram ta tok ujeti, ga izkoristiti! Bom že spala za nazaj in za naprej, saj sem pozimi dosti spala (smeh). Glede na velikost in ta material je to moj prvi mozaik v tej veličini.

Kako je več ur klečati v kapelici, je delo naporno?

Moram poudariti, da je to zame neke vrste meditacija. Ko pridem sem veje tu neka posebna energija. Prijetno mi je. Ko pričnem z delom se umirim, misli se mi zbistrijo, to delo me relaksira in navdihuje obenem. Izjemno uživam v tem, zato z velikim veseljem prihajam na to posebno mesto, ki me je poklicalo, da ustvarjam v tem čudovitem ambientu v zavetju gozda.

V tem uživam in to je moj svet, v katerega zelo rada pobegnem.