V Destrniku so v začetku junija letos za javnost odprli lepo urejeni park prostoživečih živali, kjer biva več kot 100 različnih vrst živali, od tega okoli 90 % ptičev. »Imamo tri vrste tekačev, enajst vrst žerjavov, kar je edinstveno v tem delu Evrope, toliko žerjavov na enem mestu ter več vrst papig, gosi, race, alpake, kenguruje, več vrst labodov in sov. Živali prihajajo z vseh koncev sveta in gre predvsem za prostoživeče ptice.«
Na 6 hektarjih v Vintarovcih v Občini Destrnik imajo živali dovolj prostora. Vodna perutnina ima tudi dostop do vodnih površin, bajerjev.

Mimo parka teče rekreacijska pot, ki so jo pripravljali v sodelovanju z Občino Destrnik in omogoča, da se ljudje pripeljejo s kolesi po urejeni poti, jih postavijo tudi pod kolesarski nadstrešek in se sprehodijo po parku. V sklopu parka pa imajo tudi prostor za izobraževalne delavnice. Za več kot šest partnerskih projektov je park prostoživečih živali dobil podporo LAS Bogastvo podeželja.  »V okviru projekta smo pripravili promocijo projekta na spletu, omogočili tudi live stream, torej da se lahko obiskovalci po parku sprehodijo kar preko spleta. Postavili smo ograje, uredili kmečko lopo, uredili vstopno in izstopno točko.« je opisala Mojca Metličar, vodja pisarne LAS Bogastvo podeželja, predsednik LAS, Peter Pribožič, pa je poudaril, da v parku potekajo tako dejavnosti izobraževalne narave, v park pa zahajajo tudi turisti.

Park prostoživečih živali je v Destrniku že dlje časa, kjer ga je pred leti pričel urejati njegov lastnik, domačin, Aleksander Horvat, vendar je odslej odprt tudi za javnost – ob ponedeljkih so na voljo samo najavljenim skupinam, od torka do petka je park odprt med 14. do 18. uro, v soboto in nedeljo pa med 11. in 18. uri z vodenim ogledom vsako polno uro. Za ogled parka, predvsem v skupinah nad 15 oseb, ki je možen vsak dan v tednu, pa so potrebne predhodne najave, saj lahko le tako živalim zagotovijo potreben mir, predvsem v spomladanskem času reprodukcije. Ambasador parka pa je prav ptič žerjav, saj je bil Horvatov cilj, ko si je pred več kot 20 leti kupil prvo ptico, opozoriti in ohraniti ogrožene vrste ptic. Status živalskega vrta si je s svojim parkom prostoživečih ptic pridobil že pred časom, a le-ta za javnost ni bil odprl vse do letos.

V skrb za živali je vpeta cela družina, dnevno pa skrb zanje družini vzame tudi več kot 16 ur, a pri skrbi za živali z veseljem na pomoč priskoči tudi najmlajša v družini. V sklopu parka imajo namreč tudi svojo valilnico. Vsaka žival pa mora imeti potrebno dokumentacijo, tako tudi vsak mladič. Družina si težko vzame čas za daljši oddih, med katerim jim na pomoč pri skrbi za živali priskočijo drugi, saj se zavedajo, da je skrb zanje velika in pomembna odgovornost, ki je ključna za ohranitev posameznih živalskih vrst, predvsem pa za njihovo dobro počutje. »Vse se je pa začelo z nemo raco, ki je v meni pri šestih letih vzbudila posebno ljubezen do živali, katero sem vseskozi ohranjal.« poudari Horvat, ki se je tekom let v znanju o živalih izpopolnil največ v tujini ter želi v sodobnem svetu ozavestiti pomen biotske raznovrstnosti našega planeta kar na svojem domačem dvorišču, ki je odslej odprto tudi javnosti.