Med najdražje letošnje investicije sodi projekt Zeleni krog Benedikta, s katerim bodo uredili javne zelene površine, da bodo lahko občani na njih aktivno preživljali svoj prosti čas. Občina Benedikt se namreč v zadnjih letih sooča s prostorskimi in funkcionalnimi izzivi na področju urejanja zelenih in javnih odprtih površin, zlasti v središču naselja Benedikt, ki predstavlja upravno in družbeno jedro občine.

Težave z upravljanjem padavinskih voda

Obstoječa zelena infrastruktura v osrednjem delu naselja ni celostno zasnovana niti funkcionalno povezana v enoten sistem. Kljub temu da ima občina v širšem prostoru velik delež zelenih in odprtih površin, te v središču naselja delujejo razdrobljeno in med seboj niso povezane. Drugo težavo pa predstavlja upravljanje padavinskih voda. Obstoječe ureditve v središču naselja ne zagotavljajo optimalnega zadrževanja in usmerjanja padavinske vode, zato prostor ne izkorišča potenciala sonaravnih rešitev za izboljšanje vodnega režima in mikroklimatskih razmer.

Svetniki so na februarski seji občinskega sveta dvignili roke za investicijski program, ki so ga pripravili na Razvojni agenciji Slovenske gorice (RASG) in s katerim bodo funkcionalno povezali zeleno infrastrukturo v naselju Benedikt.

Gre za krajinsko ureditev dobrih dveh hektarjev površin, na katerih bodo posadili 250 dreves, uredili pa tudi travnate in druge trajne zasaditve. Površine bodo povezali s peščenimi potmi, namestili bodo urbano opremo ter uredili površine za rekreacijo in oddih.

Projekt vključuje tudi ureditev vodotoka ter izgradnjo zadrževalnika padavinskih voda, s čimer bodo izboljšali upravljanje padavinskih da in zmanjšali površinski odtok.

Park ob Vinogradniški poti

Če pogledamo podrobneje v projekt Zeleni krog Benedikta, vidimo, da predvideva obvodno ureditev na Drvanji in na Trsteniškem potoku ter zadrževanje meteorne vode, ob Mariborski, Radgonski in Slatinski cesti pa zasaditev drevoredov. Ob Vinogradniški poti bo nastal park kot osrednja zelena površina za rekreacijo in oddih. Med pokopališčem in njivskimi površinami bodo uredili nov dostop do arheološkega najdišča, območje gomil pa bodo zatravili, da bo primerno za hojo, ter tja umestili še učilnico na prostem in učni čebelnjak.

Investicija, ki bo predvidoma zaključena do konca prihodnjega leta, je skupaj z DDV vredna skoraj 900.000 evrov, vključena pa je v Načrt razvojnih programov in potrjena v okviru Dogovora za razvoj regij 2021–2027.

Sofinanciranje v višini 880.000 evrov oz. 98,24 odstotka bo iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in državnega proračuna pokrilo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, preostanek - nekaj manj kot 16.000 evrov - pa bo strošek občine.