101. obletnica rojstva škofa prof. dr. Vekoslava Grmiča

V Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor sta mariborsko Zgodovinsko društvo, ki ga vodi predsednik Dejan Kac in uredništvo Časopisa za zgodovino in narodopisje (ČZN) pod vodstvom urednice dr. Vlaste Stavbar, pripravila spominsko akademijo ob koncu praznovanja stoletnice rojstva škofa dr. Vekoslava Grmiča. Praznovanje stoletnice njegovega rojstva se je sicer izteklo lani z odmevnimi dogodki in znanstvenim simpozijem v njegovi rojstvi občini Sv. Jurij ob Ščavnici, mariborska spominska akademija pa se je zgodila točno na 101. rojstni dan tega uglednega teologa, škofa, profesorja, filozofa, misleca in humanista ter velikega prleškega rojaka in častnega meščana Mestne občine Maribor.

Ob tej priložnosti je urednica Časopisa za zgodovino in narodopisje dr. Vlasta Stavbar predstavila dvojno številko te ugledne revije, ki jo izdajata Zgodovinsko društvo Maribor in Univerza v Mariboru. Revija izhaja že polnih sto let, je med drugim poudarila urednica dr. Stavbarjeva, njena dvojna številka (2 – 3) lanskega letnika 94 (Nova vrsta 59) pa je v celoti posvečena obletnici rojstva škofa Grmiča, njegovi osebnosti, delu in ustvarjanju. Objavili so zanimive referate 13 avtorjev, ki so z razpravami sodelovali na lanskoletnem znanstvenem simpoziju v Sv. Juriju ob Ščavnici. Poleg referatov so objavljeni še zapisi o Grmičevem letu, prebliski spominov na škofa Grmiča in ocena knjige Vekoslav Grmič – škof pričevalec. Važnejše postaje, ki so zaznamovale življenjsko pot, dejavnosti in ustvarjalne izzive Vekoslava Grmiča ob stoletnici njegovega rojstva, je popisal teolog in prof. slovenistike Srečko Reher. Izid referatov v dvojni številki ČZN je pozdravil tudi župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici mag. Andrej Vrzel, ki se je poleg velikega števila  obiskovalcev udeležil  mariborske spominske akademije.

Prof. Srečko Reher je vsebinsko zaokroženo in z zanimivimi poudarki predstavil izbor Grmičevih besedil, ki jih je sam izbral in uredil v knjigi izbranih del z naslovom Vekoslav Grmič Verujoči v izzivih znamenj časa. Izredno obsežno delo je vredno branja, saj prinaša v javni diskurz mnogo še vedno aktualnih pogledov in razmišljanj škofa Grmiča o družbenih dilemah ter o teoloških in družbeno – filozofskih vprašanjih. Posebej še na relaciji verujoči – neverujoči, je poudaril Reher in opozoril, da je tudi po škofu Grmiču  najvišje merilo človekova vest, katera nas venomer opozarja, da moramo ločiti dobro od slabega. Eno je Cerkev kot ustanova, drugo pa je vera. Grmič je v svojih filozofskih, teoloških, cerkveno – družbenih, ekumenskih in drugih področjih raziskovanja veliko razpravljal o antropoloških temeljih vere oziroma verovanja in o njenih osebnih, individualnih izvorih ter cerkvenem izražanju. Zaradi vsega omenjena je knjiga njegovih zbranih del toliko dragocenejša in uporabnejša.