Minulo sredo, 8. marca, smo tudi v Sloveniji obeleževali mednarodni Dan žena; mnoge punce, žene in prijateljice so od moških, ki jih obkrožajo, prejele simbolična darilca v obliki slaščic ali cvetja. Za prav poseben izlet oziroma darilo same sebi, pa je dan izkoristila skupinica žensk iz Občine Benedikt. Te so se na pobudo Vesne Merčnik z najeto limuzino zapeljale v mariborsko CukrDozo, kjer jih je pričakal Damjan Murko, večerjale so v lenarški Agati, prijeten ženski popoldan pa zaključile z rundo ali dvema v domačem baru Pri Osmici.
Če bi šlo verjeti ljudskim pregovorom, bi ta konec tedna zagotovo deževalo. Osem žensk iz Občine Benedikt je namreč sredin prazničen popoldan preživelo na izviren način.
»Ideja se je porodila spontano, bolj za šalo kot za res. Zdi se mi, da ne znamo pravilno in zares praznovati dneva žena, da je že malo pozabljen. Tako sem se letos, ko sem v bolniškem staležu in imam več časa kot običajno, odločila organizirati nekaj posebnega za moje ženske. Ob slišanem oglasu po radiu se mi zasvetila ideja limuzine,«
mi pove Vesna Merčnik, pobudnica sredinega dogajanja, in nadaljuje: »Ko sem idejo omenila prvi ženski, je bila nemudoma za. V manj kot pol ure smo napolnile limuzino.«
Skupina osmih žensk iz Benedikta si je na svoj dan privoščila posebno darilo; na popoldansko kavico so se zapeljale kar z limuzino.
Ob 16. uri so se zbrale na Kmetiji Merčnik, dve prijateljici pa so pobrali še naknadno. Ena izmed slednjih, Marija Huber, nam je zaupala, da so pri njej spile kozarček, vse prej kot motilo pa jih je, da so prebivalcem domačega kraja pokazale, kaj imajo in kako uživajo.
Privoščile so si dve uri z limuzino, kar je bilo dovolj, da so se zapeljale v Maribor v Kavarnico Cukrdoza, kjer jih je pričakal Damjan Murko.
»Uspela sem se dogovoriti z Damjanom, da nas je lepo sprejel in se z nami malo podružil,«
mi pove Vesna. Po popoldanski kavici in odlični tortici so se odpravile nazaj proti Lenartu, kjer so v Pizzeriji Agata rezervirale mizo za večerjo. Na tej točki so tudi zaključile z limuzino, tako, da so ostale brez prevoza. Marija pohvali moške, ki so se s sodelovanjem zelo izkazali:
»Po nas je prišel Ivan Merčnik, vsako je presenetil s šopkom zvončkov in mačic.«
Ker so bile pisana in živahna zasedba, ki ji še ni zmanjkalo energije, so se za konec ustavile še v Kava Baru Pri Osmici »na dveh rundah,« nasmejano zaključi Vesna.
Ko jo povprašam, kaj jim 8. marec – dan žena pomeni, brez premisleka odgovori: »Šlo je zgolj za to, da se ženske zberemo in podružimo. Lahko bi bil tudi katerikoli drugi dan v letu. Zdaj se pogovarjamo, da bi lahko šle celo vsak mesec za kak popoldan nekam, da si privoščimo en ženski večer. Meni je zdaj, ko sem v bolniški, pogosto dolgčas in sem še bolj polna norih idej, kot običajno.
Bilo je točno tako, kot smo si zamislile – luštno in nasmejano. Tudi moški so z veseljem sodelovali, res super. Smo pa bile same starejše, večinoma penzionistke, tri smo tik pred upokojitvijo. Taka ta prava generacija. Še posebej prav je, da se znamo tudi me razvajat in si kaj privoščit.«