Pred tridesetimi leti je skupina lenarških konjeniških zanesenjakov, ki jih je podprl takratni predsednik občinske skupščine (župan), pokojni Jože Škrlec, dolgoročno zasnovala projekt lenarškega hipodroma Polena. Vnovič je bil ustanovljen Konjeniški klub Slovenske gorice Lenart, v katerega se je včlanilo veliko nekdanjih in novih konjeniških delavcev. Rejcev in tekmovalcev, še več pa ljubiteljev konj in simpatizerjev konjeniškega športa iz osrednjih Slovenskih goric. Otvoritvene kasaške dirke bi morale biti konec junija 1991, a jih je preprečila vojna za Slovenijo, zato so se zgodile jeseni 1991. In potem je steklo kot »namazano«. Iz skromnih začetkov je nastal zdajšnji ŠRC Polena, brez katerega si danes ni mogoče predstavljati preživljanja prostega časa v mestu Lenart. Konjeniški delavci in organizatorji so znali pritegniti mnoge podpornike in seveda lokalno skupnost. Najprej nekdanjo Krajevno skupnost in Mestni odbor Lenart, ki sta ju vodila Edo Golob in Janez Erjavec, nato pa še občino Lenart. Poleg Jožeta Škrleca so projekt podprli prvi predsednik občinskega sveta Milan Gumzar in župani dr. Slavko Kramberger, mag. Ivan Vorin in mag. Janez Kramberger. Danes lahko torej zapišemo, da je Polena oživljena in da je že več kot skromni ŠRC, je del mestne identitete in mestnega utripa Lenarta v vseh pogledih. Od množičnih kulturnih prireditev, družabnih srečanj, zborovanj, množične rekreacije, športa in aktivnega preživljanja prostega časa. Vključno z igrali za otroke in mlade in s Pasjo šolo. Seveda pa so del Polene še vedno konji – kasači, brez katerih tudi ne bi bilo tako naglega razvoja...

Za osvežitev spomina - prva tekmovalna steza na Poleni je bila zgrajena leta 1947, prvi Konjeniški klub Lenart pa je bil ustanovljen leta 1950. Na Poleni so bile vedno tradicionalne prvomajske kasaške in galopske dirke in celo preskakovanje ovir. Na Poleni se je na vseh dirkah vedno vrtel vol na žaru in lenarške konjske dirke si je včasih ogledalo tudi po več tisoč obiskovalcev. V Lenart so jih iz Maribora vozili celo avtobusi... Razlog več, da ob tridesetletnici vnovične oživitve Polene zapišemo besedo zahvale vsem generacijam prizadevnih sopotnikov in sooblikovalcev njene današnje podobe. Imeli so vizijo, imeli so voljo, bili so drzni in poznali so pot. Zato tudi rezultati niso izostali.