Pred dnevi je dopolnil okroglih 85 let življenja dolgoletni član Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih goricah Ignac Senekovič iz Lenarta. Po vojni je končal osnovno šolo, odslužil vojaški rok v nekdanji JLA in se najprej zaposlil v Tovarni usnja Lenart. Ta je nato postala del Konusa iz Slovenskih Konjic, leta 1979 pa jo je prevzel zreški Unior in v Lenartu ustanovil Tovarno orodja Unior Lenart. V njej je Ignac dočakal zasluženo upokojitev.

Ignac obuja lovske spomine ob trofejah. Foto: Marjan Toš

Ignac je otrok narave in je z njo povezan vse življenje. Življenjska pot ga je pripeljala v nekdanje Gradišče v Slovenskih goricah, kjer je živel skupaj z ženo Terezijo in dvema otrokoma. Tam je bil še bližje naravi in spoznal je nekaj srčnih lovcev in se jim leta 1963 pridružil. Postal je pripravnik, opravil lovski izpit in se s pridnim delom v lovišču kmalu potrdil kot predani član zelene bratovščine, varuh narave in divjadi. Ignac je v prostem času rad zahajal v revir Dobrava in to tudi potem, ko se je z družino preselil v bližnji Lenart. Že 62 let je zvest kolektivu, ki ga je sprejel medse in v katerem je kmalu postal eden od nosilnih stebrov dela v lovišču in pri gradnji novega lovskega doma. Lovil je lovsko pravično in se je držal načela nestorja slovenskega lovstva dr. Lovrenčiča, da »kdor ne goji, naj ne lovi«. Rad je zahajal na skupne jesenske love, zaradi druženja in utrjevanja prijateljstva, rad je zalezoval srnjake in bil je mojster lova na zvitorepke. Bogato znanje je prenesel na številne generacije lovskih pripravnikov, katerim je bil dober mentor. Veselil se je lovov v pobrateni LD Vurmat na Kozjaku, kjer mu je bila včasih naklonjena tudi lovska sreča. Ponosen je na trofeji gamsa in jelena, ki ju je uplenil v njihovem lovišču. Tudi sicer zgledno skrbi za trofeje, katere neizmerno spoštuje.

Kljub visoki starosti in slabšemu zdravju še rad prihaja v lovski dom na sestanke in srečanja. Velja za eno zadnjih lovskih legend ne samo v LD Dobrava, pač pa v celotnem lenarškem lovsko–gojitvenem bazenu, ki zajema osrednje Slovenske gorice. Legende odhajajo, sledovi njihovega dela pa ostajajo. Čestitke, dragi lovski tovariš Ignac. In dober pogled!