Snežna odeja divjih živali ne ogroža, ptice pa se krmilnic nič ne branijo

Po dolgih letih smo tudi v Slovenskih goricah dočakali sneg, ki je pobelil hribe in doline. Za zdaj je snežna odeja skromna, a Slovenske gorice so končno spet odete v belo barvo. Nekaj več snega je na območju Zavrha, Selc, Dolgih njiv, Svete Ane, Lokavca in Cerkvenjaka. Težav na cestah ni bilo, dvorišča pa so ljudje sami z izobiljem dobre volje počistili. Pravo veselje pa je letošnji prvi sneg za otročad, ki je s pridom izkoristila domače hribe za sankanje, smučanje, kepanje in za izdelavo sneženih mož.

Na zimske razmere in dopolnilno krmljenje male divjadi so se lovci tudi to zimo dobro pripravili. Krmišča za fazane so založena tam, kjer to poljsko kuro še imajo. Ostale divjadi (tudi poljskih zajcev, ki jih že lep čas v slovensko gorških loviščih ni veliko), zdajšnja zima niti malo ni prizadela. Sploh ne srnjadi, ki je edina gospodarsko pomembna vrsta divjadi in ki je po zakonu ni dovoljeno krmiti. Pač pa ljudje že nekaj časa hranijo in krmijo ptice pevke. Zadnje skrbijo tudi lovci. Okoli zimskega hranjenja so si mnenja ornitologov in drugih strokovnjakov sicer deljena, a vseeno se lahko strinjamo s trditvijo Matjaža Gamsa iz agentne skupine Inštituta Jožef Stefan, da je zimska pomoč pticam lahko čudovit most med človekom in naravo in predvsem dobrodošla pomoč pticam. Vsako moraliziranje o tem, da to ni naravno, je odveč. Prav tako druga skrajnost, da naj se ptice hranijo vse leto in povsod. Najboljše je, če krmimo premišljeno, a vedno in povsod s toplim srcem, da živalim pomagamo vselej, ko našo pomoč potrebujejo. Vprašanje torej ni, ali je hranjenje ptic prav ali narobe. Pravo vprašanje je: koga hranimo, kje, kdaj? Razlika med krmilnico za ptice pevke in metanjem kruha v mestni park ni le estetska, temveč ekološka, zdravstvena in pogosto tudi pravna zadeva.