Zlata trsna rumenica je bila v Sloveniji prvič ugotovljena v okolici Kopra leta 2005, leta 2008 je bila prvič ugotovljena v Posavju v okolici Brežic, v letu 2009 pa tudi na Štajerskem. V naslednjih letih so sledile številne najdbe v vseh vinorodnih deželah. Večji izbruhi so bili ugotovljeni v slovenski Istri, na Krasu in na Dolenjskem v okolici Novega mesta. V letu 2021 je bil obsežen izbruh ugotovljen na Ljutomersko-ormoškem območju.

Zlata trsna rumenica je neozdravljiva bolezen trte, ki jo povzroča karantenska fitoplazma Grapevine flavescence dorée. Pridelek v okuženih vinogradih je slabši po kakovosti in količini, okužene trte lahko v nekaj letih propadejo. Značilno je rdečenje ali rumenenje listov ter zvijanje listnih robov navznoter. Pojavi se venenje in sušenje grozdov. Bolezen se v vinogradih zelo hitro širi s pomočjo prenašalca ameriškega škržatka. Bolezni ni mogoče zdraviti, ampak le preprečevati.

Zlato trsno rumenico prenaša žuželka ameriški škržatek (latinsko Scaphoideus titanus), ki se prehranjuje na listih trte in s sesanjem na okuženih trtah sprejme fitoplazmo ter jo prenese na zdrave trte. Ameriški škržatek je pri nas navzoč v vseh vinorodnih deželah. Prezimi kot jajčece na lesu trt, iz jajčec se v maju začnejo izlegati ličinke, ki se prek petih razvojnih stadijev ličink in nimf razvijejo v odrasle škržatke. Fitoplazmo FD lahko prenašajo že nimfe tretjega razvojnega stadija, najbolj učinkoviti prenašalci pa so odrasli škržatki.

V Sloveniji imamo predpisane ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni

Imetniki vinogradov morajo v vinogradih za pridelavo grozdja, brajdah ali ohišnicah v varovalnih pasovih razmejenega območja zlate trsne rumenice redno pregledovati trte.

Primeren čas za pregledovanje trt je predvsem v obdobju od konca cvetenja do jeseni. Bolezenska simptomi se začnejo pojavljati kmalu po cvetenju trte in se čez poletje stopnjujejo. Najbolje so vidni od sredine avgusta dalje in v septembru. Šibkejša rast poganjkov na okuženih trtah ali njihovih delih je vidna tudi pozimi na kar moramo biti pozorni pri rezi.

Načini odstranjevanja trsov:

Uničenje nadzemnega dela rastlin trte se v rastni sezoni izvede čimprej po potrditvi okužbe oziroma pojavu simptomov zlate trsne rumenice.

Korenine je treba izkopati in odstraniti najpozneje do 30. aprila v naslednjem letu po potrditvi okužbe oziroma pojavu simptomov zlate trsne rumenice.

Načini uničenja trt so naslednji:

1. trto je treba izkopati s koreninami vred ali

2. jo odrezati nad zemljo ter rezno ploskev premazati z neselektivnim herbicidom. Za ta namen ima do 15. 12. 2024 dovoljenje pripravek Touchdown system 4 (za premazovanje bazalnih ostankov (deblo, štor) okuženih rastlin takoj po poseku oziroma uničenju nadzemnega dela).

Ko je trta odrezana ali izruvana in se zeleni deli posušijo, ne privlačijo več ameriškega škržatka. Zato prenos fitoplazme s takih trt ni več možen.

Zatiranje ameriškega škržata:

Zatiranje ameriškega škržata je obvezno tako v vinogradih kot v trsnicah, matičnjakih povsod po Sloveniji. Zato vinogradniki morajo spremljati povečanje škržata v vinogradu z nastavitvijo rumenih lepljivih plošč. Na RLP se uspešno lovijo predvsem odrasli škržatki, kadar pa je populacija ameriškega škržatka velika, se lahko nanje ulovijo tudi ličinke nižjih razvojnih stadijev.

Rumene lepljive plošče nastavimo po prvem opravljenem zatiranju ameriškega škržatka. Natančnejši čas postavitve RLP za posamezna območja v Sloveniji napove Javna služba zdravstvenega varstva rastlin na podlagi spremljanja razvoja ameriškega škržatka. Napovedi so objavljene v prognostičnih obvestilih na spletni strani Agrometeorološkega portala RS http://agromet.mkgp.gov.si/pp/.

V vinograd za pridelavo grozdja, matični vinograd, trsnico ali matičnjak izobesimo najmanj 3 RLP. Če je površina večja od 2 ha, število povečamo. V brajdah in ohišnicah izobesimo vsaj 2 RLP.

Za preprečevanje širjenja te nevarne bolezni trte je ključnega pomena odstranjevanje okuženih trsov v žariščih okužbe ter v okuženih območjih in pravočasno zatiranje ameriškega škržatka. Termine zatiranj vsako leto izda Služba za varstvo rastlin KGZS Zavod Maribor. Termini so objavljeni na njihovi spletni strani.

Matej Rebernišek, mag. kmet. iz KGZS Ptuj navaja:

Vinogradniki lahko zaprosijo za odškodnino za izkrčitev okuženih trsov, vendar so upravičeni do odškodnine za uničene trte, če so izvedli vse predpisane ukrepe v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, in s tem pravilnikom (hranjenje računov o nakupu insekticidov za zatiranje ameriškega škržatka). Vinogradniki v okuženih območjih, v katere spada občina Trnovska vas, so za odpravo škode zaradi zlate trsne rumenice upravičeni do finančne pomoči v obliki finančnega nadomestila, ki se kot državna pomoč dodeli za odstranjene in uničene posamezne trse v vinogradih, kjer je manj kot 20 % simptomatičnih trsov. Poleg pogojev iz 26. člena Uredbe 2022/2472/EU mora imetnik izpolnjevati še naslednje pogoje:

• ima GERK z rabo 1211 – vinograd na okuženem območju; okuženo območje je navedeno na seznamu iz četrtega odstavka 4. člena te uredbe ali v odločbi iz 17. člena te uredbe;
• je o sumu pojava zlate trsne rumenice v vinogradu obvestil fitosanitarnega preglednika,
• je v celoti izvedel vse predpisane ukrepe zadrževanja glede zatiranja prenašalca s fitofarmacevtskimi sredstvi in uničenja simptomatičnih rastlin trte v skladu z drugim odstavkom 9. člena te uredbe v posameznem letu;
• ima na dan oddaje vloge za dodelitev finančnega nadomestila v RKG prijavljene podatke, ki izkazujejo dejansko stanje v vinogradu, in v RKG vložen dokument fitosanitarnega preglednika.

V kolikor je okuženih več kot 20 % je ta vinograd prestrukturirati (obnova vinograda).

Navodila za prijavo okuženih vinogradov: Nosilec kmetijskega gospodarstva mora za pridobitev dokumenta o potrditvi pojava zlate trsne rumenice obvestiti fitosanitarnega preglednika o sumu pojava zlate trsne rumenice v vinogradu tako, da odda prijavo za pregled vinograda. Prijavo lahko odda sam ali s pomočjo kmetijskega svetovalca (KGZS Zavod Ptuj).

Natančna navodila najdete tukaj.

Po strani UVHVVR povzela in prispevek pripravila: Simona Mohorič