Župani odločno proti ukinitvi okrajnega sodišča
Župani šestih občin z območja Upravne enote Lenart so poslali skupno pismo ministru za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksandru Jevšku, ministrici za pravosodje mag. Andreji Kokalj, predsednici Okrožnega sodišča v Mariboru dr. Jasni Murgelj in Okrajnemu sodišču v Lenartu, v katerem odločno nasprotujejo ukinitvi Okrajnega sodišča v Lenartu oziroma prenosu njegovih ključnih pristojnosti v Maribor. Pismo, datirano 17. februarja 2026, je bilo naslovnikom poslano tudi po navadni pošti.
Sodna reforma, ki lahko pomeni konec sodišča v Lenartu
Kot izhaja iz pisma, je bil v Uradnem listu decembra 2025 objavljen novi Zakon o sodiščih, ki začne veljati 1. januarja 2027 in temeljito spreminja organizacijo sodnega sistema. Po novem okrajna sodišča kot samostojne institucije prenehajo obstajati, njihovo delo pa se prenese na zunanje oddelke okrožnih sodišč. Za Lenart to v praksi pomeni, da naj bi se pravdne, nepravdne in zapuščinske zadeve obravnavale na Okrožnem sodišču v Mariboru oziroma na njegovih oddelkih drugje, medtem ko bi v Lenartu ostali le izvršilni postopki in zemljiška knjiga, ki se že zdaj večinoma vodita elektronsko. Župani opozarjajo, da takšna reorganizacija dejansko pomeni postopno ukinitev sodišča v Lenartu, saj je sojenje v večini zadev temeljna funkcija sodišča.
Dostop do pravice ne sme biti odvisen od razdalje
Posebej izpostavljajo, da bi morali prebivalci Slovenskih goric po novem za številne sodne postopke potovati v Maribor. To bi prizadelo prebivalce občin Lenart, Benedikt, Cerkvenjak, Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij v Slovenskih goricah. Po njihovem mnenju takšna rešitev ni v skladu z načelom dostopa do sodnega varstva, saj država ne sme postati bolj oddaljena od ljudi, temveč mora ostati dostopna tudi na lokalni ravni.
Župani v pismu opozarjajo tudi na praktične težave, s katerimi bi se soočili zlasti starejši in manj mobilni prebivalci, ki že danes težko potujejo, dodatno pa bi jim dostop otežile prometne omejitve in pomanjkanje parkirišč v Mariboru.
Lenart ni obrobje, temveč rastoče središče
Župani poudarjajo, da se Lenart razvija kot pomembno lokalno središče, kamor se priseljujejo novi prebivalci, gradijo se stanovanjske hiše in razvija gospodarstvo. Prav zato je po njihovem mnenju nerazumno, da država hkrati zmanjšuje svojo prisotnost in dostopnost ključnih institucij.
Ob tem opozarjajo, da sodni postopki temeljijo na neposrednem stiku med sodiščem in strankami, zato centralizacija pomeni slabšanje dostopa do pravice in večjo oddaljenost države od državljanov.
Zahteva po ohranitvi sodišča v Lenartu
Župani mag. Milan Repič, Marjan Žmavc, mag. Janez Kramberger, Martin Breznik, David Klobasa in Peter Škrlec v pismu pozivajo pristojne institucije, naj tudi po začetku veljavnosti nove zakonodaje zagotovijo, da se na sedežu Okrajnega sodišča v Lenartu še naprej obravnavajo vse ključne vrste zadev – pravdne, nepravdne, zapuščinske, izvršilne in zemljiškoknjižne.
Gre za vprašanje prihodnosti Slovenskih goric
Okrajno sodišče v Lenartu ima dolgo tradicijo – njegovi začetki segajo v leto 1849, še starejši pa so zgodovinski zapisi o sodni oblasti na tem območju. Njegova morebitna ukinitev zato ne pomeni le organizacijske spremembe, temveč pomemben poseg v institucionalno prisotnost države na podeželju. Odločitev o prihodnosti sodišča bo imela dolgoročne posledice za dostopnost pravice, razvoj regije in položaj Slovenskih goric na zemljevidu državnih institucij, so prepričani župani.
