Lana Kramberger je devetošolka OŠ Lenart, ki bo od jeseni gulila šolske klopi mariborske ekonomske gimnazije. Nič posebnega, porečete. Toda Lana je tudi odlična športnica, in to nogometašica, članica ženskega nogometnega kluba ŽNK Mura Nona in državne reprezentance U17.

Nogomet igra edina v družini

Ko jo človek pogleda, bi jo prej postavil na modno pisto kot na nogometno zelenico. A čeprav se mladenki z dolgimi svetlimi lasmi gotovo še kako podajo lepa oblačila in obutev, se sama najbolje počuti v dresu in kopačkah. Kadar se dekle odloči za šport, ki je bolj v domeni moških, takoj pomislimo, da se z njim ukvarja tudi oče ali starejši brat. Vendar Lana ruši ta stereotip, saj se z nogometom ne ukvarja prav nihče v njeni družini. »Je pa res, da sem se kot otrok na dvorišču večinoma družila s fanti, najbrž je tudi to vplivalo, da sem že v vrtcu v mali šoli NK Lenart brcala žogo,« se spominja svojih prvih nogometnih korakov.

Lana Kramberger je danes članica ŽNK Mura Nona. Foto: Boštjan Rous

Fantje so jo takrat brez težav sprejeli medse, v šoli, v mešanih ekipah je igrala do leta 2022, pa se je to spremenilo.

»Nekateri fantje se nikakor niso mogli sprijazniti z dejstvom, da sem lahko boljša od njih, zato sem imela kar nekaj težav, ki pa me niso ustavile. Še več, podžgale so me in mi dale dodatno motivacijo.«

Bila je prva deklica v NK Lenart, registrirana pri Nogometni zvezi Slovenije, mešani nogomet s fanti je igrala na poziciji napadalke. Leta 2022 so jo povabili v nogometno šolo NK Radlje, kjer deluje tudi ženski nogometni klub ŽNK Radlje. »Z mojo prvo žensko ekipo smo dosegli izjemne rezultate: osvojili naslova državnih prvakinj v selekcijah U13 in U15, marca 2023 pa sem bila tudi najboljša strelka zimske lige. Klub smo vodile do prvega mesta na turnirju, ki je potekal od oktobra do marca.« A treningi v uro in pol vožnje oddaljenih Radljah so že zaradi logistike terjali veliko časa in zato predstavljali veliko dodatno breme tako za Lano, ki je postajala kronično utrujena, kot za njeno mamo Saro Šenveter, ki večinoma prevzema vlogo »taksistke«.

Od napadalke do vratarke

Zaradi uspehov so Lano opazili pri Murini nogometni šoli in kmalu se je pridružila ekipi ŽNK Mura Nona. »Vožnje so postale krajše, kar je super, kljub temu pa so bili začetki v novem okolju zahtevni, saj sem igrala v napadu za dve selekciji, kar je pomenilo skoraj vsakodnevne treninge in vsaj dve tekmi tedensko. Pred dvema letoma sem po spletu okoliščin prevzela vlogo vratarke, kar pa je bila v bistvu moja dolgoletna želja. Od takrat nastopam kot vratarka za selekciji U14 (MNZ) in U15 (NZS), hkrati pa opravljam vlogo kapetanke obeh ekip.«

Ženski nogomet je še vedno manj priljubljen pa tudi slabše plačan kot moški, pa vendar lahko tudi nogometašice živijo od igranja. Foto: osebni arhiv

Z ekipo U17 je osvojila naslov državnih prvakinj, z ekipo U15 pa dve drugi in eno tretje mesto v državnem prvenstvu. Dvakrat zapored so dekleta zmagala na Maribor Cup in Aluminij Cup, osvojila prvo mesto na mednarodnem turnirju na Hrvaškem ter nastopila na močnem mednarodnem turnirju na Madžarskem, kjer so se pomerila z uglednimi evropskimi klubi, kot so Paris Saint-Germain FC, AS Roma in RCD Espanyol. Lana je poleg vsega naštetega še članica reprezentance Slovenije U17.

Dragocene mednarodne izkušnje

»Del evropskega ženskega nogometnega prvenstva, ki je bilo lani poleti v Švici, je bil tudi mednarodni mladinski nogometni tabor Lidl Youth Camp, ki je združil perspektivne nogometašice iz kar 18 evropskih držav. Med izbranimi udeleženkami sem bila tudi jaz – ena od samo dveh punce iz Slovenije. To je bila zame dragocena izkušnja, ki si jo bom zapomnila za vse življenje,« pripoveduje in doda, da se bo letos julija udeležila Barça Academy Camps, ki bo nova priložnost za nadgradnjo njenih nogometnih veščin in izkušenj na mednarodni ravni.

Lana Kramberger je bila sprva napadalka, po spletu okoliščin pa je pristala v golu, torej v vlogi vratarke, ki si jo je pravzaprav vedno želela. Foto: osebni arhiv

Z ekipo trenira trikrat na teden, dvakrat ima individualni golmanski trening, potem pa so tu seveda še tekme, tako da je cel teden polno zasedena. Dobro se zaveda, da je ženski nogomet manj priljubljen pa tudi slabše plačan kot moški, da torej nogometašice šele orjejo ledino, kot so na primer to počele tudi smučarske skakalke.

Cilj: Podpis profesionalne pogodbe

A je to ne odvrača od želje, da bi nogomet postal njena služba. »Pri 16 letih že lahko podpišem profesionalno pogodbo. Zlasti vratark manjka – če bom še naprej dobra, torej dovolj hitra, s pravo tehniko in motoriko, verjamem, da mi bo uspelo.«

Čeprav ima prostega časa zelo malo, pa ji ga še vedno nekaj ostane za glasbo. Od lanske jeseni namreč igra diatonično harmoniko, pred kratkim pa se je začela učiti še igranja na kitaro. »Zavedam se, da je poleg športne kariere pomembna tudi izobrazba, zato si bom še naprej prizadevala usklajevati treninge in šolske obveznosti ter doseči odlične rezultate na obeh področjih. Sicer pa je moja želja zastopati Slovenijo na najvišji ravni, prispevati k prepoznavnosti ženskega nogometa in slediti vrednotam, da pogum, vztrajnost in predanost prinašajo rezultate tako na igrišču kot v življenju,« sklene nadobudna nogometašica iz Lenarta, o kateri bomo gotovo še veliko slišali.