Sredi lanskega decembra se je iztekel zakonski rok, do katerega bi morale biti vse obstoječe stavbe v javni rabi dostopne osebam z invalidnostjo. Kljub temu imajo država in občine še vedno četrtino stavb nedostopnih. Zato so pri Zvezi paraplegikov Slovenije poslance vztrajno pozivali, naj nikakor ne podprejo vladnega predloga podaljšanja roka za prilagoditve. Preverili smo, kako je z dostopnostjo v Slovenskih goricah.

V večino občinskih stavb, tudi anovsko, je dostop za invalide urejen s klančino. Foto: Anita Škerget Rojko

Novela Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) je bila namreč kar dvakrat v javni razpravi, kar kaže, kot ugotavljajo pri Zvezi, na različne nasprotujoče si interese pri njegovi pripravi. Toda državni zbor je 19. decembra vendarle sprejel zakonsko novelo in pri tem črtal dvoletni zamik začetka izvajanja prekrška za nedostopne stavbe v javni rabi. Takšen zamik je sprva predlagalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Z uveljavitvijo spremembe začnejo sankcije za lastnike, ki dostopnosti niso zagotovili v zakonsko določenem roku, veljati takoj. Črtanje zamika so podprli tudi zagovornik načela enakosti in državni svet, v njegovo utemeljenost pa je podvomila tudi državnozborska zakonodajno pravna služba.

Urad za delo Lenart se nahaja v pritličnih prostorih v Ilaunigovi ulici 19 in je dostopen tudi invalidnim osebam. Na istem naslovu ima sedež še lenarška enota Centra za socialno delo Maribor, do katere vodi tudi dvigalo. Foto: Nina Zorman

15 let za prilagoditev

»Lastniki so imeli od uveljavitve zakona leta 2010 na voljo 15 let za izvedbo prilagoditev, zato dodatni zamik ni bil utemeljen – ne z vidika prava ne z vidika dejanskega položaja gibalno oviranih oseb,« je prepričan prvi mož Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic.

»Do sprejema novele zakon ni določal prekrška za primere, ko stavba v javni rabi ni bila prilagojena, zdaj pa so določene sankcije, kar na Zvezi razumemo kot pomemben korak k doslednemu uresničevanju pravice do dostopnosti in kot jasno sporočilo, da se obdobje odlašanja zaključuje. Tudi v prihodnje bomo pozorno spremljali izvajanje zakona na terenu ter o morebitnih kršitvah obveščali pristojne organe.«

Lenarška izpostava Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) domuje v Kraigherjevi ulici 19 b - poslovni prostori so v pritličju stavbe, tako da so dostopni invalidnim osebam. Foto: Senka Dreu

Kaj natančno pomeni pravica do dostopnosti? Gre za pravico, da lahko vsaka oseba neovirano vstopi in uporablja javno stavbo ali zgradbo. Lastnik stavbe mora torej zagotoviti, da je dostop v stavbo in gibanje po njej prilagojeno tudi za gibalno ovirane osebe. To velja za širok nabor stavb, kot so restavracije, trgovine, storitveni prostori, upravne enote, CSD, kinodvorane, gledališča, muzeji, zdravstveni domovi, bolnišnice, šole, športne dvorane, cerkve in podobno. Gre za pravico, ki jo priznavajo tako mednarodni kot slovenski nacionalni predpisi in pomeni hkrati obveznost, da se dostopnost zagotovi. Če dostopnost ni zagotovljena, to pomeni diskriminacijo.

Projekt Tudi jaz bi šel noter

A realnost je, kot rečeno uvodoma, še vedno drugačna, saj številne ključne institucije še vedno niso dostopne osebam z gibalnimi oviranostmi, čeprav so bile k prilagoditvam zavezane že več let.

Gibalno ovirane osebe lahko v jurovsko občinsko stavbo vstopajo preko klančine. Foto: Nina Zorman

Z namenom, da se čim več javnih stavb prilagodi, je Zveza paraplegikov Slovenije v okviru projekta Tudi jaz bi šel noter vzpostavila posebno spletno stran: dostopno.eu. Preko nje lahko lastniki stavb, tudi občine, dobijo pojasnila in tehnične napotke specializiranega arhitekta, kako stavbo najbolj enostavno prilagoditi. Istočasno obiskovalcem stavb nudijo svetovanje o pravici do dostopnosti, zbirajo prijave o nedostopnih stavbah in lastnike pozovejo k ukrepanju.

Pogledali smo, kako je za invalidne osebe urejen dostop v nekaterih slovenskogoriških javnih ustanovah. »Urad za delo Lenart se nahaja v pritličnih prostorih v Ilaunigovi ulici 19. Dostopen je tudi invalidnim osebam; tako tistim na invalidskih vozički kot slepim in slabovidnim, saj so po tleh nameščene opozorilne taktilne oznake. Prav tako je na voljo tudi služna zanka za osebe z okvaro sluha. Pred uradom sta na voljo dve parkirni mesti za invalide,« je pojasnil mag. Bernard Memon, vodja območne službe Zavoda za zaposlovanje Maribor.

Za invalide je urejen tudi dostop do benediške občinske uprave. Foto: Senka Dreu

Na istem naslovu ima sedež tudi lenarška enota Centra za socialno delo Maribor. Jasmina Gruden, pomočnica direktorice, je povedala, da imajo v enoti na voljo dvigalo, taktilne oznake na tleh, označene prostore z brajico ter dva parkirna prostora pred vstopom v CSD. V Kraigherjevi ulici 19 b pa domuje lenarška izpostava Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Po besedah Polone Žalik, vodje izpostave Lenart, imajo poslovne prostore v pritličju stavbe, tako da so dostopni tudi invalidnim osebam.

Največ dostopov s klančino

Kako je z dostopnostjo v občinske stavbe, smo vodstva spraševali že lani junija. Lenart se ponaša z nazivom Občina po meri invalidov, zato so v preteklih letih izvedli številne projekte za »ustvarjanje okolja, ki je prijazno in dostopno vsem občanom, še posebej invalidom«. V občinski stavbi so že leta 2018 namestili dvigalo, odpravili številne arhitektonske ovire po mestu in na javnih mestih zagotovili ustrezno število parkirnih mest za invalide.

V trojiško občinsko stavbo invalidi ne morejo pri glavnem vhodu, saj so tam stopnice, je pa zanje urejen dostop do pritličja skozi dvoriščna vrata. Foto: Senka Dreu

V Sveti Ani so dostope v javne objekte uredili s klančinami. Te najdemo pri vstopu v občinsko stavbo, kulturno turistični center, v podružnično šolo v Lokavcu, anovski vrtec in šolo, ki ima tudi dvigalo. V središču občine, natančneje pri osnovni šoli, je eno parkirno mesto namenjeno invalidom.

Gibalno ovirane osebe lahko preko klančine vstopajo tudi v jurovsko občinsko stavbo, prav tako je vstop zanje prilagojen na sedežu benediške občine. V Jurovskem Dolu je eno parkirno mesto rezervirano za invalide, ob benediški šoli, ki ima dvigalo, in občinski stavbi pa dve mesti.

V Cerkvenjaku še iščejo tehnične rešitve, kako poskrbeti za dostop invalidov do občinske uprave v prvem nadstropju. Foto: Senka Dreu

Dostop do športne dvorane v Benediktu je urejen s klančino, za invalide so nedavno prilagodili tudi tamkajšnje sanitarije. Ob občinski stavbi v Sveti Trojici je invalidom na voljo eno parkirno mesto, do občinskih storitev pa lahko dostopajo v pritličju občinske stavbe, zato, kot so nam v upravi povedali že lani, »klančina in dvigalo nista potrebna«.

Nekatere občine zamujajo

V Cerkvenjaku so zagotovili dovolj parkirnih mest za invalide in klančino za vstop v pritlično avlo občinske stavbe, ne pa tudi dostopa do prvega nadstropja, kjer je občinska uprava, saj še iščejo ustrezne tehnične rešitve. Zanimalo nas je, kako so rešili težavo, a se je izkazalo, da je še niso uspeli.

»Za izvedbo rešitve načrtujemo prijavo na ustrezen razpis, o roku izvedbe pa vam zaenkrat ne moremo podati odgovora,« je dejal direktor občinske uprave mag. Vito Kraner.

Klančino v andraško občinsko stavbo naj bi postavili v prvi polovici letošnjega leta. Foto: Senka Dreu

Za dostop za invalide v občinski stavbi še niso poskrbeli tudi v občinah Trnovska vas in Sveti Andraž. »Invalidi lahko dostopajo do večine javnih objektov v Trnovski vasi, le dostop v občinsko stavbo še moramo urediti. Načrtujemo ga v spodnjem delu stavbe, kjer se nahajajo občinski prostori. Investicija je planirana za leto 2026 oziroma 2027, odvisno tudi od uspešnosti na razpisu,« je pojasnila direktorica občinske uprave Meta Majnik Krajnc. Preko klančine bodo invalidi lahko dostopali tudi do pritličnih prostorov andraške občinske stavbe. Kot je povedala Sara Horvat iz občinske uprave, bodo klančino postavili v prvi polovici letošnjega leta.

Invalidi za zdaj še ne morejo v prostore občinske stavbe v Trnovski vasi. Ureditev dostopa v pritličje načrtujejo letos ali prihodnje leto. Foto: Senka Dreu

Ker je novela zakona začela veljati brez dvoletnega zamika začetka izvajanja prekrška, to pomeni, da bodo kršitelji oglobljeni. Zagrožene kazni so visoke, saj sežejo do več deset tisoč evrov, zanimivo pa bo spremljati, kako dosledne bodo pri nadzoru inšpekcijske službe.