Na območju šestih občin Upravne enote Lenart je vse več objektov, na katerih je posredovanje gasilcev oteženo. Na mnogih so namreč nameščene sončne elektrarne, ki predstavljajo tveganje za nastanek požarov, stavbe segajo tudi 18 metrov v višino, cerkve pa seveda še več. Poleg tega gasilci beležijo veliko tehničnih nesreč, kot so padla drevesa, odkrite strehe in reševanje hišnih ljubljenčkov. Zato je Gasilska zveza Lenart (GZL) predlagala skupni nakup gasilske platforme, s katero bi bilo posredovanje gasilcev ob intervencijah v omenjenih primerih enostavnejše in učinkovitejše.

Dvižna košara primernejša od lestve

Ideja o gasilskem vozilu z opremo za reševanje na višinah ni nova, saj v GZL o njem razmišljajo že dlje časa. Sprva so se bolj nagibali k nakupu gasilske lestve, a so kasneje ugotovili, da bi bila platforma – gasilsko vozilo z dvižno košaro – primernejša, pa tudi cenejša.

Lestev je dražja, dražji pa so tudi kasnejši servisi.

»Na januarskem kolegiju županov sva s predsednikom KZL Klemnom Potrčem predstavila načrt skupnega nakupa, deleže financiranja po občinah in pogoje za prijavo na razpis Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) za obdobje 2025–2029 za pridobitev dodatnih sredstev,« je povedal poveljnik zveze Robert Kukovec.

Občine bi stala 440.000 evrov

Projekt je ocenjen na 603.000 evrov, od katerih naj bi država prispevala 150.000–180.000 evrov, preostanek, približno 440.000 evrov, pa je razdeljen po ključu, ki ga uporabljajo pri aneksih pogodb opravljanja javne gasilske službe. Financiranje bi razdelili na tri leta, in sicer bi Občina Lenart prispevala dobrih 41 odstotkov vrednosti oziroma dobrih 178.000 evrov, delež Občine Benedikt bi bil skoraj 14 odstotkov oziroma slabih 62.000 evrov, Občina Sveta Ana bi šla v projekt s skoraj 12 odstotki oziroma 53.000 evri, Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah z dobrimi 11 odstotki oziroma 50.000 evri, Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah z 11 odstotki oziroma dobrimi 49.000 odstotki, Občina Cerkvenjak pa z nekaj manj kot desetimi odstotki, kar znese 48.000 evrov.

Znan je tudi strošek servisa ploščadi, ki bi na vsaki dve leti stal 4.500 evrov, in generalnega servisa na vsakih deset let, za katerega bi morali odšteti 18.000 evrov, amortizacijska doba vozila pa je 25 let.

Deleži financiranja nakupa gasilske platforme po občinah

Soglasje za zdaj bolj na načelni ravni

»Z načrtom nakupa smo seznanili vsa prostovoljna gasilska društva iz šestih občin, z njim so soglašala, prav tako je projekt odobrila Gasilska zveza Slovenije, prostor za shranjevanje vozila pa so ponudili v Prostovoljnem gasilskem društvu Lenart. Tudi župani so se na kolegiju strinjali, da bi takšno vozilo potrebovali, vendar so opozorili, da v svojih proračunih letos za sofinanciranje nakupa nimajo rezerviranih sredstev. Ker je v pogojih razpisa URSZR rok odplačnosti konec leta 2027, bi bilo treba prvi obrok plačati že letos, zato so omenili dve možnosti: rebalans proračuna ali v letu 2026 plačilo dveh obrokov. Dejali so, da bodo projekt predstavili svetnikom na prvih naslednjih sejah občinskih svetov, s kolegom pa sva predlagala, da ga prideva tudi sama predstaviti.«

Kaže, da je realizacija projekta še zelo v oblakih.

Župani so z njim očitno soglašali zgolj na načelni ravni. Edini svetniki, ki so ga doslej uradno dobili na mizo, so namreč tisti v Svetem Juriju v Slovenskih goricah in Lenartu.

Oprema iz Maribora ali Gornje Radgone

»Na seji občinskega sveta konec februarja smo občinski svet seznanili s predlogom nakupa gasilske platforme, vendar o njem v tej fazi še ni odločal. Načelno ga svetniki odobravajo, odločitev o sofinanciranju pa bodo sprejeli šele takrat, ko bo dosežen skupni dogovor s strani vseh šestih občin,« je pojasnila Jasna Senekovič, na jurovski občini zadolžena za splošne in pravne zadeve, družbene dejavnosti in turizem.

Kot je dejal lenarški župan mag. Janez Kramberger, so na omenjenem kolegiju župani soglašali z nakupom in se strinjali, da predstavniki gasilske zveze projekt predstavijo na občinskih svetih.

»O lastni gasilski napravi v okviru GZL se pogovarjamo že več kot deset let.«

»Zdaj jo moramo po potrebi najeti v Mariboru ali Gornji Radgoni. Seveda bi bilo dobro, da jo imamo, je pa res, da gre za drago investicijo, zato imamo vsi težave s financiranjem. Konec marca smo svetnikom predstavili potrebe po nakupu gasilskega vozila za reševanje z višin. S projektom so se seznanili, sprejeli potrditveni sklep, to pa je podlaga za pripravo financiranja in dogovor o skupni investiciji s sosednjimi občinami.«

Izkazalo se je, da je platforma – gasilsko vozilo z dvižno košaro – primernejše pa tudi cenejše od lestve. Foto: GZK

V Benediktu bodo o projektu Gasilska platforma po besedah župana mag. Milana Repiča v občinskem svetu govorili šele takrat, »ko bo zadeva dokončno dogovorjena«. »Pobuda je bila namreč dana po sprejetju proračuna za leto 2025. Prav tako še ni povsem jasno, ali bomo vse občine sploh lahko zagotovile sredstva za investicijo.«

Čakajo eden na drugega

Tudi pri Sveti Ani svetniki o nakupu skupne gasilske platforme še niso razpravljali, saj seje od kolegija še ni bilo. »Smo jih pa že seznanili s pobudo, za katero sicer ocenjujem, da nima podpore vseh občin, niti društev, zato v tem trenutku ni izvedljiva,« je prepričan župan Martin Breznik. »Če bodo svetniki projekt podprli in ga bodo pred nami potrdile tudi ostale občine, bomo odločali o morebitni uvrstitvi v proračun.«

Marjan Žmavc, župan Občine Cerkvenjak, je dejal, da bodo predstavnike GZL povabili na eno izmed naslednjih sej občinskega sveta, da bodo svetnike seznanili s projektom in načinom sofinanciranja. »V letošnjem proračunu gasilske platforme nimamo, pri obnovi dvorane v gasilskem domu pa sofinanciramo domače gasilsko društvo.«

Na kolegiju županov je trojiški župan predlagal, da predstavniki GZL idejo predstavijo na njihovi naslednji občinski seji konec februarja, vendar kljub temu omenjene problematike v Sveti Trojici niso uvstili na dnevni red februarske občinske seje.

Pomisleki o smotrnosti investicije

»V preteklih tednih smo se na to temo neformalno sestali z občinskimi svetniki in nekaterimi predstavniki prostovoljnih gasilskih društev ter jih seznanili s projektom. Trenutno smo osredotočeni na nujne potrebe domačih prostovoljnih gasilskih društev, saj v naslednjih letih načrtujemo izgradnjo novega gasilskega doma in iščemo možnosti financiranja za nova gasilska vozila. Glede na te prioritete gasilske platforme ne bomo uvrstili v obravnavo na občinskem svetu.« Klobasa meni, da bi moral projekt vsebovati tudi model sofinanciranja podjetij, kot sta Papir Servis in Saubermacher, ki so se v preteklosti že soočala s požarnimi dogodki in imajo večjo potrebo po tovrstni gasilski opremi.

»V zadnjih sedmih letih smo pri Sveti Trojici platformo najeli le enkrat. Potrebovali smo jo za kritje strehe po močnem vetru, kar kaže, da je potreba po takšni opremi v naši občini zelo redka, zato se nam zdi smotrnejše, da jo še naprej najemamo, namesto da bi se dolgoročno finančno zavezali k njeni nabavi. Upoštevati je treba tudi posebnosti terena Slovenskih goric, kjer lahko razgiban relief in razpršena poselitev predstavljata logistične izzive pri uporabi takšne platforme. V številnih primerih bi bile učinkovitejše manjše intervencijske enote z lažjo in prilagodljivejšo opremo. Pomisleke o smotrnosti investicije sem zato izpostavil tudi na kolegiju županov, saj se moramo pri takšnih odločitvah osredotočiti na realne potrebe in racionalno rabo javnih sredstev.«