
Odkrili spominsko ploščo Benediktu Zeilhoferju
22 marec 2025ustvaril dr. Marjan Toš

Do boljšega počutja po metodogiji Louise L. Hay
20 marec 2025ustvaril Aleksandra Papež

Bobri v Sp. Verjanah imajo mir
19 marec 2025ustvaril Marjan Toš
Čeprav so pozivi lastnikom psov, da na sprehodu za svojimi štirinožnimi kosmatinci pospravijo njihove iztrebke, že pošteno zlajnani, pri mnogih še vedno naletijo na povsem gluha ušesa.
Pasje kakce je tako videti povsod v naravi in zlasti ob cestah, zlasti pa so moteči v urbanih naseljih. Pred dnevi so jih naši bralci ponovno opazili tudi na lenarških ulicah, in to celo na zelenici pri vrtcu, kar je še posebej problematično, saj bi lahko otroci prišli z njimi v neposredni stik. Ne gre namreč samo za estetsko težavo, pač pa lahko pasji iztrebki negativno vplivajo tudi na naše okolje in na naše zdravje.
Pasji kakci, ki kazijo podobo mesta, predvsem pa so lahko škodljivi za okolje in naše zdravje, ležijo celo na zelenici pri lenarškem vrtcu. Foto: Nataša Rodeš
»Zmotno je razmišljanje, da s puščanjem iztrebkov naših ljubljenčkov pripomoremo h gnojenju zelenih površin. Živalska gnojila, ki jih dodajamo zemlji, da zagotovimo zadostne količine hranilnih snovi, so namreč od rastlinojedih živali in vsebujejo povsem druge sestavine. Iztrebki mesojedih živali, kot so psi in mačke, pa na rast rastlin zaradi prevelike količine hranil kot tudi visoke vsebnosti patogenih bakterij, nimajo dobrega učinka. Preko pasjih iztrebkov se tako lahko prenašajo okužbe z raznimi bakterijami, kot je na primer E. Colli, in paraziti, kot so pasje gliste, ki so lahko še posebej nevarni za manjše otroke, saj se lahko okužijo ob igranju na travniku, na trati v parku ali na otroškem igrišču. Prav tako se preko iztrebkov v tla izločajo ostanki zdravil, ki jih zaradi bolezni uživajo hišni ljubljenčki,« opozarjajo v Skupni službi varstva okolja SOU Maribor. Predvsem je puščanje iztrebkov izredno problematično na zavarovanih območjih, denimo na ožjem vodovarstvenem območju, saj lahko povzroči onesnaženje podzemne vode, to pa lahko nato vodi do kontaminacije vodnega vira, zaradi česar je potencialno nevarno za naše zdravje.
V raziskavi, ki so jo izvedli na univerzi v belgijskem Ghentu, so ugotovili, da psi s svojimi izločki na dnevnih sprehodih letno izločijo približno enajst kilogramov dušika na hektar in pet kilogramov fosforja, kar je primerljivo s stopnjo onesnaženja, ki ga povzročajo kmetijstvo, industrija in prometne površine. Večina naravnih ekosistemov vsebuje nizko raven dušika, pretiran vnos zato zmanjšuje biotsko raznovrstnost, saj omogoča rast le nekaterim rastlinam. To pa posledično odganja tudi divje živali, ki zaradi zatiranja določenega rastlinja nimajo več hrane. Prav zaradi tega iztrebkov ni dovoljeno odlagati med biološke odpadke, saj so večinoma namenjeni za pripravo komposta, vsebnost mačjih in pasjih iztrebkov v njih pa je moteča, ugotavljajo strokovnjaki.
Zaradi vsega naštetega je dosledno pobiranje pasjih iztrebkov nujno, kot je zapisano v Odloku o javnem redu in miru v občini Lenart, pa tudi obvezno. V 14. členu namreč piše, da mora lastnik ali vodnik psa z javnega mesta odstraniti njegove iztrebke. »V ta namen je dolžan imeti s seboj ustrezen čistilni pribor za pobiranje pasjih iztrebkov in ga ob pozivu pokazati pooblaščeni uradni osebi. Vsak lastnik ali vodnik psa je v urbanem okolju dolžan upoštevati in uporabljati označene koše, oziroma tam, kjer jih ni, posode za mešane komunalne odpadke.« V primeru kršitve je zagrožena globa v višini 80 evrov.
Toda košev, za odpadke ali posebnih za pasje iztrebke, je v mestu premalo, se pritožujejo nekateri občani.
»Na prste ene roke jih lahko preštejemo. Posebni koši za živalske iztrebke so nameščeni samo v parku ali na ŠRC Polena, a se lastniki s svojimi živalmi ne sprehajamo zgolj tam. Košev na sploh primanjkuje po glavnih mestnih ulicah, prav tako jih pogrešam ob sprehajalni poti skozi gozd. Če bi jih bilo več, bi jih ljudje gotovo napolnili z odpadki, tudi pasjimi iztrebki,« pravi eden od njih.
A se z njim župan mag. Janez Kramberger ne strinja. »Mislim, da je košev dovolj, seveda pa jih ni na vsaki točki, na kateri pes opravi svojo potrebo. Težava ni v številu košev, pač pa v ravnanju lastnikov psov. Če bi namreč na sprehod s svojimi ljubljenčki redno nosili vrečke in pobirali njihove iztrebke, ti ne bi več ležali povsod, kot se to zdaj dogaja.«