Po podatkih lenarške enote Centra za socialno delo Maribor na območju šestih občin znotraj Upravne enote Lenart deluje 16 rejniških družin, v katerih je trenutno nameščenih 25 otrok. Od osmih otrok, katerih stalno bivališče je tudi sicer na območju Centra za socialno delo (CSD) Lenart, so štirje svoj začasni dom našli v bližini domačega okolja, štiri pa so namestili pri dveh rejniških družinah izven CSD Lenart. Preostalih 21 otrok, ki so jih sprejele »lenarške« rejnice, je iz drugih krajev po Sloveniji. »Povprečna starost naših rejnikov oziroma rejnic, med katerimi se jih šest z rejniško dejavnostjo ukvarja poklicno, je dokaj visoka, saj se giblje okrog 47 let,« razlaga Metka Gungl s CSD Lenart.

Ni vsak rejnik za vsakega otroka

Število rejniških družin iz leta v leto pada, med razlogi pa so že omenjena starost rejnikov in rejnic, odpoved rejniške pogodbe, prenehanje rejništva za otroka, ker je bodisi zaključil šolanje, se vrnil v matično družino ali pa so ga namestili k drugi rejniški družini, zaradi česar nato otrokovi prvotni rejniki zaprosijo za ukinitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti.

Za kako drastičen upad gre, dokazuje tudi podatek, da je bilo na območju CSD Lenart leta 2015 46 rejniških družin, letos pa, kot že rečeno, zgolj še 16, kar pomeni, da se je njihovo število v samo desetih letih zmanjšalo za skoraj dve tretjini.

»Tudi novih kandidatov je vedno manj, v povprečju zgolj eden na leto ali pa še to ne. Zato se velikokrat zgodi, da so otroci nameščeni v krizne centre za otroke, čas, ki ga tam prebijejo, pa se daljša. Prav tako se moramo zavedati dejstva, da vsaka prosta rejniška družina ni primerna za otroka, ki potrebuje namestitev, zato je naša primarna skrb najti za otroka najprimernejšo. Zadnjo besedo pri tem ima sodišče, ki pa o namestitvi otroka odloča po proučitvi predloga centra za socialno delo,« še pravi Gunglova.

Tradicija rejništva v Slovenskih goricah

»Namen rejništva je, da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, omogočijo zdrava rast, vzgoja, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj ter usposobitev za samostojno življenje in delo. O namestitvi otroka v rejništvo in o imenovanju rejnika odloči sodišče. Center za socialno delo nato z rejnikom sklene rejniško pogodbo, v kateri se natančneje opredeli rejniško razmerje s pravicami in obveznostmi pogodbenih strank. Naloga centra za socialno delo je, da spremlja izvajanje rejniške dejavnosti, ves čas sodeluje z rejniško družino, otrokom in njegovo matično družino. Pri tem je pomembna naloga tudi načrtovanje prenehanja rejništva,« pojasnjujejo v Direktoratu za družino Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.