
Arhitekturne vizije Svete Trojice
17 februar 2025ustvaril Marjan Toš

Jurovski Dol v objemu Zelenega Jurija
17 februar 2025ustvaril Senka Dreu

Namestili še tretji defibrilator
15 februar 2025ustvaril Senka Dreu
Čas je, da pogledamo, kaj nam je prineslo iztekajoče se leto. Za naslov bi lahko uporabili tudi sopomenko »čez leto dni« ali bi bili malo »in« in naslov zapisali v angleščini: This time next year.
Vsi vemo, da je novo leto enak dan kot vsi ostali dnevi v letu, kljub temu pa o njem vedno razmišljamo kot o veliki prelomnici za življenje. V tem času imamo večje želje, želimo si osebne rasti, med sabo si želimo velike in lepe stvari. Vsem želimo vse dobro in smo prijazni, saj je praznični čas, ko se prazniki končajo, pa nismo v stanju, da bi sosedu ali mimoidočemu namenili dve besedi – dober dan. Če že koga pozdravimo, to naredimo v avtu, ko druge udeležence v prometu, ki ne razumejo, da se nam mudi, pozdravimo s sredincem in hupanjem.
V predprazničnih dneh smo tudi dobrodelni in pripravljeni pomagati ranljivim skupinam ter iz službenih telefonov pošiljamo sporočila, katerih vsebina se konča s številko 5 ali 10. Iz službenih seveda, ker je to bistveno ceneje, kot če sporočilo pošljemo iz zasebnega telefona. Bistveno je, da lahko objavimo, da smo tudi mi darovali. Ko so prazniki mimo, na vse to pozabimo in brez slabe vesti svojega bmwejčka parkiramo na invalidskem parkirnem prostoru, samo za pet minut in zato, ker se nam mudi. V trgovini nam gre na živce gospa, ki počasi hodi s hoduljo, ker se nam mudi. Vsi so nam v napoto in niti pomislimo ne, da se mogoče še komu drugemu tudi mudi in ni najboljše volje. Zato nam je normalno, če imamo zraven otroke, da ti kričijo v trgovini, se lovijo, ali povedano drugače, se obnašajo kot osebki iz drugega planeta. Če komu to ni všeč, mu jasno povemo, da naj neha težiti, ker so otroci pač razigrani in se morajo igrati, dokler ne odrastejo.
Čisto normalno je, da je novo leto priložnost za kakšne shujševalne obljube, čeprav že vnaprej vemo, da bomo ob letu osorej v omari – enako kot letos – imeli veliko premajhnih oblačil.
Vsi se zgražamo nad oglasom s fotografijo kosa mesa, ki je v akciji in še kako primeren za novoletno požrtijo. Tudi ni pomembno, če vse pojemo, pomembno je, da je fotografija naše mize na družbenih omrežjih popolna. Ko pripravljamo novoletno požrtijo, se sploh ne spomnimo na lačne otroke v Afriki, novo leto je pač praznik, ko si je treba privoščiti.
Pozabimo pa tudi na uboge živali, ki jih mesarji kruto ubijejo, da jih lahko mi pojemo. Še več, na splošno pozabimo na živali, ko prinesemo domov ognjemetne baterije in petarde. Takrat pozabimo, da je soseda kužku dala pomirjevala in ga zaprla v klet, ker ve, da bo pri nas najlepši ognjemet v ulici ali na vasi in da nam bodo sosedi še dolgo nevoščljivi, kako smo si ga lahko privoščili.
Tudi z ukrajinskimi otroki sočustvujemo, ker jih je vojna vihra pripeljala v Slovenijo, in niti pomislimo ne, da otrokom, ki so bili pripeljani iz vojnih območij, pokanje petard in raket ni zabavno.
Enako je z nakupovanjem daril, vsi se gnetemo po trgovinah, skoraj hodimo drug po drugem in kot kura brez glave iščemo darila za druge in seveda tudi nekaj zase, da se na primer osrečimo s kakšno kjuti majčko. Sploh se ne zavedamo, da je vse to samo zadovoljevanje lažnih potreb, in naše zadovoljstvo je kratkega veka. Novo leto je hitro mimo in spet je vse po starem, edino stanje na računu se nam zaradi decembrske potrošnje v januarju obarva rdeče, kar pomeni, da se spet vrnemo v stare čase. Ponovno nam gredo vsi na živce, smo preobremenjeni, slabe volje. Kjuti majčka, ki je bila res lepa, nas zaradi novoletnih požrtij malo steza, na bencinskem servisu svojega dragega jeklenega konjička, ki je seveda na lizing, spet »napolnimo« le za 20 evrov, prav tako spet iščemo akcijske izdelke, razmišljamo o dodatnem limitu itd.
Hitro pa si postavimo nove izzive, saj se takoj po novem letu pojavijo katalogi za oddih med zimskimi počitnicami, akcijska cena za najem apartmaja na Pagu, spet se nam začne dogajati. Pri rezervaciji apartmaja pa je pomembno, da ga rezerviramo vsaj za kakšen vikend več kot sosedovi.
Mogoče je letos čas, da se, ko boste odštevali sekunde do polnoči in se zazrli v nebo ob slovesu starega leta, vprašate, ali vas to, kar počnete, res osrečuje, ali vrednote res nimajo več nobenega pomena, in se zaveste, da individualisti nimajo prihodnosti – ta je le za skupnosti.
Mogoče je čas, da se spomnimo Prešernovih verzov »Edinost, sreča, sprava ...« in si zaželimo, da bi ob letu osorej imeli to, kar imamo danes. Po pandemijskem zaprtju, z nadaljevanjem soočenja med Vzhodom in Zahodom v Ukrajini, z rivalstvom med ZDA in Kitajsko ter skupaj s finančno krizo lahko samo upamo, da se ne uresničijo napovedi strokovnjakov, ki ne napovedujejo ničesar dobrega.
Tudi poznavalci Nostradamusovih štirivrstic iz leta 1555 za leto 2023, ko je zapisal: »sedem mesecev velike vojne, mrtvi ljudje zaradi zla«, in še mnogi drugi ne napovedujejo ničesar dobrega.
V želji, da se slabe napovedi ne uresničijo, vam v letu, ki prihaja, želim osebne sreče, zadovoljstva, zdravja, spoštovanja in ljubezni.