Ivan Roškar, umni gospodar, župan, deželni in državni poslanec z Malne

Ivan Roškar (1860 – 1933) je bil svetovljan, ki je ob pomembnem političnem in družbeno - kulturnem delovanju skrbel tudi za znameniti vinograd na Slateniku, ki je bil za tisti čas izjemno velik in zelo zahteven za obdelovanje. V njem je med prvimi v Slovenskih goricah zasadil najžlahtnejše sorte trte in svoj pridelek je znal tudi dobro prodati v kraje po vsej današnji Avstriji ter Kranjski. In dragocen cepič v Jurovskem Dolu upravičeno nosi njegovo ime. Skrbnik te dragocene trte je pravnuk Ivana Roškarja, Ivan Špindler.

Ivan Roškar je bil v prvi vrsti kmet in dober gospodar na lastni kmetiji in v vinogradu, bil je neomajen pripadnik katoliške vere, mož kremenitega značaja in zagovornik slovenskega jezika in kulture v času, ko slovensko ljudstvo pred zakonom ni uživalo enakih pravic kot večinski avstrijski narod. Besede našega sokrajana so ne tako davno nazaj odmevale v deželnem zboru v Gradcu, v avstrijskem državnem zboru na Dunaju ter v skupščini kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu. Bil je seveda tudi župan domače Malne, kjer se je njegova politična pot začela. Do konca svoje politične poti je ostal neomajno zvest svojim ciljem, da se politično izrazi kot predstavnik slovenskega kmečkega in podeželskega prebivalstva.

Občina Sv. Jurij v Slov. goricah je leta 2019 podprla izdajo knjige o življenju Ivana Roškarja, ki sta jo pripravila Milena Kokol in Aleksander Purgaj. Foto: Maksimiljan Krautič

Ob tedanjem učitelju Mateju Pergerju je bil leta 1902 ustanovitelj bralnega društva Edinost in dve leti kasneje še čitalnice. V tem društvu, ki je imelo svoje prostore v takratni gostilni Krajnc, današnji Plateisovi hiši, so se vsak vikend odvijale prireditve, tombole in čitalnice. Delovanje društva je temeljilo na večštevilčnem pevskem zboru in množičnem uprizarjanju dramskih iger. Ivan Roškar je bil dolgoletni predsednik društva in ga je tudi materialno in moralno podpiral. Ime društva je ponesel tudi na Dunaj in v Graz. Naročene so imeli številne časopise, ki so si jih občani lahko izposojali ter tako krepili bralno kulturo in domovinsko zavest. V tridesetletnem delovanju društva so prirejali tudi predavanja iz različnih področij.

Poleg prizadevanj za gospodarski in kulturni razvoj domačega kraja se je Ivan Roškar v prvi vrsti zavzemal za avtonomijo Slovenije. V vseh svojih nagovorih je izražal pomen slovenskega jezika za slovenski narod. Zavzemal se je za slovenščino v šolah in uradih. Obiskal je ogromno slovenskih in obmejnih krajev, opozarjal na težave preprostega slovenskega človeka in se boril za boljšo prihodnost našega kraja. Bil je dober ljudski govornik in je šel ljudem na roko posebno v času nesreč in vremenskih ujm.

Letos bo od njegovega rojstva minilo že 165 let in ta pol okrogla obletnica je vredna spoštljivega spomina nanj. Umrl je od politike pozabljen in razočaran leta 1933 in je pokopan v Jurovskem Dolu. Po njem se imenuje osrednji trg v občinskem središču in potomka stare trte z Lenta.