
Priložnost za mlade umetnike v Lenartu
15 oktober 2025ustvaril Uredništvo

Iz Lenarta in Mežice na vaš krožnik
13 oktober 2025ustvaril Mojca Simonič

Preko teritorialnega sodelovanja do EU denarja
13 oktober 2025ustvaril Senka Dreu
Čeprav velja energija, ki je v obliki toplote shranjena pod trdnim zemeljskim površjem, že marsikje v svetu in tudi v naši neposredni soseščini za pomemben obnovljivi vir energije, ostaja geotermija v Sloveniji še vedno bolj ali manj neznana, torej tudi neizkoriščena.
Potencial geotermalne energije je ogromen, saj gre po ocenah strokovnjakov za 50.000-krat več energije, kot se je lahko pridobi iz vseh naftnih goriv in zemeljskih plinov po svetu. V Sloveniji bi morali zato temu obnovljivemu in trajnostnemu viru, ki je okoljsko varen in ekonomsko rentabilen, posvetiti veliko več priložnosti. Za pionirje v geotermiji sicer veljajo Italijani, toda prvi mesti po izkoriščanju tega potenciala za ogrevanje in hlajenje danes trdno zasedata Islandija in Nizozemska. V zadnjih letih so geotermalne elektrarne zgradili tudi vsi naši sosedje – poleg že omenjenih Italijanov tudi Madžari, Avstrijci in Hrvati. Kakšna pa je situacija pri nas?
Geotermijo v Sloveniji nekaj malega uporabljamo le na področju termalnega turizma in delno pri ogrevanju, čeprav je njena prihodnost predvsem v pridelavi hrane in pridobivanju električne energije. Največji potencial ima severovzhodni del države s Prekmurjem na čelu, vročo vodo iz zemlje pa so nameravali v turistične namene uporabiti tudi v Slovenskih goricah, natančneje v Benediktu in na Destrniku. V Benediktu so geotermalno vrtino izvrtali že leta 2004 in izdelali tudi načrte za termalni center, a so ti vse do danes ostali le na papirju. Izgradnja benediških term, za katere je že bilo pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje, je, kot je znano, zastala zaradi stečaja podjetja CM Inženiring. Nato je projekt s skoraj osmimi hektarji zemljišč od državne družbe za upravljanje terjatev bank, bolj znane kot DUTB, leta 2016 odkupilo mariborsko podjetje Beneco, ki naj bi pripeljalo investitorja za izgradnjo termalnega centra ter postavitev sistema za izkoriščanje slatinskih vrelcev in vrtine, ki so sicer v občinski lasti. Ker vse od takrat niso našli investitorja, je benediška občina z aneksi formalno podaljševala veljavnost pogodbe, na začetku leta 2022 pa sta se strani »sporazumno ločili« in odstopili od pogodbe, ker ni bilo interesenta, ki bi bil v projekt pripravljen vložiti okrog 40 milijonov evrov.
»Resnici na ljubo je treba povedati, da je naša vrtina nekoliko posebna. Temperatura vode znaša med 76 in 77 stopinjami Celzija, kar je za proizvodnje elektrike premalo, za terme pa sicer dovolj, še celo preveč, a zanje, kot rečeno, ni investitorja. Denarja je na svetu dovolj, a za to investicijo očitno ni interesa. Ena od težav, ki jo vidim, je tudi dejstvo, da je naša voda zelo trda, kar pomeni, da vsebuje raztopljene kalcijeve in magnezijeve ione, minerale, ki tvorijo usedline in povzročajo vodni kamen. Pipo, ki smo jo namestili na naš samostojni slatinski vrelec, moramo čistiti vsaj na deset dni, sicer bi nastalo toliko vodnega kamna, da voda iz nje ne bi več pritekla,«
razlaga benediški župan mag. Milan Repič, ki pa od projekta Termalni center Benedikt kljub naštetim oviram še ni povsem dvignil rok. Nekoliko bolj je ideja o termah v Janežovcih zamrla na Destrniku. Projekt je v času prvega županovanja Franca Pukšiča že pridobil gradbeno dovoljenje, a se je nato prav tako zataknilo pri denarju. Občina Destrnik je takrat zaradi term ustanovila podjetje Terme Gaja in vanj vložila približno pol milijona evrov, nato pa je vse zastalo, saj Pukšič ni dobil novega županskega mandata, to pa je očitno odgnalo tudi investitorja.
Veliko oviro pri izkoriščanju geotermalne energije predstavljajo neurejena zakonodaja, zapleteni in predolgi postopki za pridobivanje soglasij, država pa tudi še ni potrdila napovedanih olajšav pri uporabi geotermalne energije, kar ima za posledico pomanjkanje investitorjev, ki bi se upali zakopati v te birokratsko zapletene in nejasne vode, zato večina pripravljenih projektov obleži v zaprašenih predalih. O težavah na tem področju in o premalo izkoriščenem potencialu geotermije je bilo govora tudi na predstavitvi projekta Info-Geothermal pred dobrim letom dni v Beltincih. Po podatkih vodilnega partnerja Geološkega zavoda Slovenije (GeoZS) geotermalna energija v Sloveniji ne predstavlja niti odstotka celotne primarne energije, vročo vodo pa uporabljamo na 31 mestih po državi. Kako malo je izkoriščena za ogrevanje prostorov, dokazuje podatek, da od 93 sistemov daljinskega ogrevanja v Sloveniji samo en deluje na geotermalno energijo.
Tik pred izbruhom epidemije je tedanja vlada le začela z urejanjem pravnih okvirjev v zvezi s koriščenjem geotermalne energije, a je nato vse znova bolj ali manj zastalo. Je pa bila ustanovljena medresorska delovna skupina, ki je opredelila, kaj vse bo treba narediti za razvoj tega področja: najprej poenotiti zakonodajo, doslej so namreč to področje urejali štirje zakoni, nato pa aktivno začeti z izvajanjem projektov.
»Počasi se vendarle premika. Država je geotermijo le uvrstila med obnovljive vire energije in jo vključila v nov predlog energetskega zakona, lani pa smo pomagali tudi pri opredelitvi smernic za namenske spodbude,«
pojasnjuje dr. Nina Rman, vodja raziskovalne skupine Geoenergija na GeoZS, ki v implementaciji vidi več izzivov:
»Prvi praktični oviri sta šibko poznavanje geotermalnih tehnologij med načrtovalci energetskih prenov ali novih objektov in lokalnega geotermalnega potenciala, resno težavo pa predstavljajo postopki umeščanja vrtin in industrijskih rastlinjakov v prostor, saj so to zahtevni gradbeni objekti.«