
Priložnost za mlade umetnike v Lenartu
15 oktober 2025ustvaril Uredništvo

Iz Lenarta in Mežice na vaš krožnik
13 oktober 2025ustvaril Mojca Simonič

Preko teritorialnega sodelovanja do EU denarja
13 oktober 2025ustvaril Senka Dreu
Pod mogočno cerkvijo sv. Treh Kraljev stoji hiška, ki naj bi bila, tako njen lastnik Janez Žižek, celo starejša od same cerkve. Po domače se ji je reklo pri Ferbolterovih, saj je v njej nekoč bival cerkveni delovodja. Danes 83-letni Janez Žižek je k hiši prišel kot rejenec, kasneje pa so ga tudi posvojili. »Starejši me še kdaj pokličejo Verbolter, a le še bolj za šalo, saj mlajša generacija tega dela lokalne zgodovine ne pozna več.«
Čeprav si je že pošteno nadel osem križev, je nekdanji delavec v znameniti lenarški pekarni še vedno zelo aktiven. Do lani je sam vzdrževal vinograd Društva vinogradnikov Benedikt, 34 let je pel v Obrtnem pevskem zboru Lenart, bil vse življenje vinogradnik, čebelar in domači mesar.
Na vrtu ima postavljeno hiško z devetimi panji. Ko sva si jih ogledala, je povedal zanimivost, in sicer da čebele privlači vonj laka za lase. »Zato žena ne sme blizu, ker jo takoj pičijo.« Povedano se je izkazalo za še kako resnično, saj so zaznale tudi mene in sem morala takoj odhiteti proč.
Kot zaslužnemu čebelarju mu je Čebelarska zveza Slovenije podelila odličje Antona Janše III. stopnje. Foto: Senka Dreu
V hiši ne zdrži dolgo. Zdaj mu je najhuje pozimi, ko ne »kolini« več toliko kot nekoč. »A si vedno kaj najdem in lahko rečem, da mi v življenju še nikoli ni bilo dolgčas,« pravi in dodaja, da niti za televizijo nima časa. »Prvi polčas nogometne tekme še pogleda, potem pa ga že zmanjka, da si nabere moči za naslednji dan,« se vmeša soproga Olga, ki moža v preteklosti, ko je bil še bolj v pogonu, včasih po cel dan ni videla in jo je moral v trgovino peljati kar sosed. »Sploh si ne znam predstavljati, da bi začel posedati doma, mislim, da bi se prelevil v pravo sitnobo. Upam, da mu bo zdravje še dolgo služilo in bo lahko počel, kar ga veseli.«
V zadnjem času mu je res malce ponagajalo zdravje, zato je glavno skrb za društveni vinograd predal in pri delu v njem sodeluje zgolj občasno, še vedno pa ostaja ovtar Čolnikove trte in na pomoč redno priskoči prijateljem v njihovih vinogradih. Varuh domačih goric je zadnjih osem let, za kar je skupaj s svojim prispevkom na področju benediškega vinogradništva leta 2022 prejel plaketo Občine Benedikt. Kot zaslužnemu čebelarju pa mu je Čebelarska zveza Slovenije podelila odličje Antona Janše III. stopnje.
Žena Olga se vneto posveča svojemu hobiju – križkanju, obliki vezenja, pri katerem se uporablja samo križni vbod. Foto: Senka Dreu
Vestno skrbi tudi za okolico hiše, še več, vzorno ureja tudi vsaj sto metrov dolgo občinsko brežino vzdolž svoje parcele in je s tem dober vzgled odnosa za javno dobro. »Ker gre za precej strmo pobočje, zlasti na nekaterih delih, mi je vnuk podaril svoje kopačke, da se z njimi 'zasidram' v tla in ne padem ter tako lažje pokosim.«
Tudi osem let mlajša žena Olga, ki je bila do upokojitve zaposlena v Mariborskih mlekarnah, ne pozna brezdelnega posedanja. Z veliko vneme in ljubezni se posveča svojemu hobiju – križkanju, ki je ena od oblik vezenja, pri katerem se uporablja samo križni vbod. Doslej je izdelala skoraj 400 različnih prtov in prtičkov s tematskimi vsebinami, voščilnic, vrečk za sivko … Eno je podarila tudi avtorici tega zapisa.