Drevo v mestnem parku dr. Jožeta Pučnika simbolizira korenine in rast središča Slovenskih goric

Med prvimi drevesi, ki so pred dnevi že ozelenela v lenarškem mestnem parku je tudi gaber, ki je bil posajen v okviru praznovanja 800 – letnice prve pisne omembe Lenarta leta 1996. Posadili so ga takratni lenarški župan Slavko Kramberger, dr. vet. med., predsednik Krajevne skupnosti Lenart Edi Golob in predsednik Mestnega odbora Lenart Janez Erjavec. To je bilo slovesno dejanje in gaber se je očitno dobro prijel. Drevo simbolizira rast središča Slovenskih goric in njegove globoke korenine, ki so vredne spoštovanja. Morda bi bilo za obiskovalce parka koristno, če bi ob gabru postavili še krajšo legendo z osnovnimi podatki o zasaditvi in z generalijami o prvi naselbini, kasnejšem trgu in zdajšnjem mestu Lenart v Slovenskih goricah.

Naj zgolj ponovimo, da segajo zametki današnjega Lenarta v bližnjo Radehovo, ki se omenja že leta 1115. Zaradi ugodnejše lege in izvira pitne vode pa so se ljudje kmalu raje naseljevali pri šentpavelski pristavi (praedium) pri cerkvi svetega Lenarta. Po njej je kraj tudi dobil ime. Prvotno je bil Lenart v lasti Spanheimov (to so bili bogati fevdalni gospodje in koroški vojvode), že leta 1196 pa je bil kraj v lastni šenpavelskega samostana v Labotski dolini na Koroškem. Tega leta se listinski tudi prvič omenja in to v buli, ki jo je 17. junija 1196 izdal papež Celestin III za šentpavelskega opata Ulrika in njegove sobrate. V omenjeni buli se papež sklicuje na svoje predhodnike in z njo menihom potrjuje vrsto posesti, med njimi tudi nekatere v Slovenskih goricah – pri sv. Lenartu (apud Sanctum Leonardum). Leta 1447 je takratni Sv. Lenart postal uradno trg, leta 1989 pa je bil povzdignjen v mesto. Listino o prvi omembi Lenarta hrani Državni arhiv na Dunaju.