Bojan in Miha iz Trnovske vasi sta se s svojima starodobnikoma podala na 1450 kilometrov dolgo pot iz Trnovske vasi do Dubrovnika. Prepričalo ju je srečanje z lastniki spačkov iz celega sveta.

V Postojni je letos potekalo 25. mednarodno srečanje lastnikov in ljubiteljev 2CV vozil – spačkov. V organizaciji Citroën kluba Slovenije in njegovih najbolj požrtvovalnih, več kot 300 prostovoljcev, se je srečanja udeležilo več kot 6000 oseb iz 42 držav, le-ti pa so prispeli s kar 2871 avtomobili. Ob tem pa se je zbralo še okoli 3000 obiskovalcev. »Ko kot lastnik Cimosove Diane, letnik 1980, izdelane v Kopru, spremljaš v skupinah na socialnih omrežjih tujce, ki pišejo o celodnevnih vožnjah s tovrstnimi vozili, ti sam pa daljše vožnje kot iz Trnovske vasi do Boča z družino še poleg enkratnega podviga do Litije še nisi opravil. Potem se ti zdi, da enostavno moraš iti tudi ti na srečanje v Postojno s svojim starodobnikom. Po stari cesti seveda, do Postojne.« pove Bojan Maguša, ki ima Diano v lasti že več kot 10 let. »Nisem si predstavljal, da je mogoče da bi takšno srečanje v Postojno privabilo toliko ljudi, tudi z drugih celin, ki so tukaj najeli spačke in se z njimi podali po Sloveniji. Zaveš se, da nisi samo kupil starodobnika, ampak si zraven dobil še svojevrstno pripadnost.

Lastniki 2CV vozil so namreč povsod in tako res nikjer nisi sam, če se torej znajdeš kje z okvarjenim vozilom, zagotovo nekdo pozna nekoga iz tiste regije, ki ti bo priskočil na pomoč.«

Srečanje lastnikov 2CV vozil pri Dubrovniku

Bojan in Miha sta tako potrebovala le še pobudo prijateljskega kluba iz Hrvaške, vabilo na srečanje blizu Dubrovnika. »Če ne bi Miha, izkušeni lastnik starodobnika znamke Citroen, Ami, letnik 1969 iz naše občine dal pobude, si morda ne bi upal. Tako pa sva Miha in jaz uskladila dopuste, nagovorila partnerki in uredila malenkosti – potrebovali smo šotor, spalne vreče, gorilnik, hladilno torbo, polno seveda, nekaj oblačil in že smo 23. oktobra letos ob 4.10 pričeli svojo, predvideno 12-urno pot izpred prostorov Občine Trnovska vas.« Prvih nekaj manj kot 600 km avtoceste so prevozili v ritmu 100 km na uro, preko Velebita nekoliko manj, izkoristili kakšno zavetrje tovornjaka in opravili obvezne postanke ob kavi. »Prevozili smo nekaj več kot 700 km, se ustavili še v Dubrovniku in se uspešno nastanili v kampu nekaj kilometrov vstran.« Naslednjega dne so se družili z lastniki 2CV vozil iz vse Hrvaške, Makedonije, Srbije, Črne gore in še od kod, izmenjevali izkušnje in si ogledovali zanimiv izbor zbranih vozil. Po treh dneh jih je čakala še pot domov, ki so jo tokrat načrtovali v smislu dvodnevnega podviga.

»Prvega dne so se po magistrali podali od Dubrovnika do kraja Pakoštane, drugi dan pa kar proti domu z obveznim proslavljanjem v domači občini.

»Nikoli si ne bi mislil, da po prevoženih 1450 km prideš domov in še nimaš dovolj. Lahko bi še kar vozil. Glede na to, da s sodobnejšim avtomobilom komaj čakam, da pridem na cilj in ga končno parkiram. Na poti z Diano je zgodba povsem drugačna. Sedaj sem se tudi sam prepričal in verjamem besedam prijateljev – tako dobrih avtov več ne delajo.« je še dodal Bojan, ki dodaja še, da se bodo na podobne poti še odpravili.