
V objektiv ujeti trenutek postane spomin
16 januar 2026ustvaril Senka Dreu

Kako so čebele pregnale Turke iz Lenarta
16 januar 2026ustvaril MT

3. Žaklanje na "Brünčečovem bregu"
12 januar 2026ustvaril Tjaš Švarc
Leta 1532 naj bi po navedbah kronista Franca Šumana Turki oblegali Sv. Lenart
Lenarški ljubiteljski zgodovinar in kronist Franc Šuman je v Domačih novicah leta 1963 pisal o turškem napadu na Lenart. To naj bi se zgodilo septembra leta 1532. Avtor, ki se pri pisanju ne sklicuje na zgodovinske vire navaja, da je bil Sv. Lenart sicer dobro utrjen, imel pa je še veliko lesenih s slamo kritih hiš. Sam primarnih virov za to trditev še nisem našel, a se mi za bralce Šumanovo pisanje vseeno zdi zanimivo, saj je v ljudskem izročilu ostala pripoved o turškem obleganju Lenarta. In kako je to obleganje izgledalo? »Turki so najbrž prišli od vzhodne strani. To potrjujejo tudi najdbe podkev turških konj. Preden so Turki prišli do glavne utrdbe do cerkvenega zidu, so že izropali in požgali trg. Branilci cerkve so vrgli na došle Turke več panjev polnih čebel. Mnogi napadalci so se morali zaradi tega umakniti. Turki so bili nad dobro obrambo domačinov tako razjarjeni, da so začeli izkopavati mrliče na pokopališču, ki se je razprostiral okrog cerkve in na mestu, kjer je danes središče trga. Izkopavanje in razmetavanje mrličev je povzročilo strašno kugo, ki je pustošila po vseh Slovenskih goricah. Nekoč je bilo veliko kužnih znamenj z letnico 1532. Turki so cerkveno obzidje tako dolgo napadali, da so branilci popustili. Napotili so se v zvonik in poškodovali velik zvon. Pripeljali so nekega fanta, ga privezali na zvon in tako zvonili vse dotlej, da so se naveličali. Turki so se potem za nekaj dni s konji vred vselili v cerkev, nato pa odšli proti Radehovi.
Ko je turška nevarnost minila, so si lenarški tržani pošteno oddahnili. »Lenartčani, ki so se ob vdoru Turkov razkropili in tako rešili, so se začeli vračati v opustošeni trg. Svoje domove so začeli popravljati in graditi nove. Obnovili so tudi cerkveno obzidje. Ko so Turki leta 1535 spet prišli v Lenart, niso mogli prebivalcem do živega in so se umaknili na jug preko Radehove. Turki so porušili tudi grad v Radehovi, ki ga ljudska govorica večkrat omenja. Grad naj bi se bil imenoval Radoh, kar izvira iz stare besede rajd — ried, kar pomeni krčevina. Spominja pa na začetek krčenja gozdov in pripravo njiv v sedanji Radehovi. Grad je bil v letih od 1532 do 1535 porušen. Izropana in porušena je bila tudi cerkev sv. Andreja, ki j e stala nekje v Selcih. Leta 1577 so se Turki poslužili preproste zvijače. V naše kraje so poslali cigane na ogled. Naši predniki so takoj spoznali zvijačo in cigane vohune takoj razgnali, okrog 80 pa ulovih in odgnali na Ptuj, kjer so bili usmrčeni. Turki si zatem dolgo niso upali v naše kraje«.
Koliko je v vsem te prave resnice, bo treba še preveriti in potrditi s primarnimi viri. A za takšno delo je potreben čas.