Ko Dušan Hercog ml. govori o kasaštvu, ne govori le o športu. Govori o družinski zgodbi, ki traja že več generacij. Njegov dedek Jože Hercog je bil prvi zmagovalec prvih kasaških dirk na Poleni, oče je bil dolgoletni tekmovalec, danes pa sta oba z očetom sodnika na kasaških dirkah. Ljubezen do konj in kasaškega športa je zato postala del družinske dediščine.

Prav ta tradicija je bila eden glavnih razlogov, da je na rednem, že 76. občnem zboru Konjeniškega društva Slovenske gorice Lenart, ki je potekal 28. februarja letos, prevzel vodenje društva. To danes šteje približno 15 članov, njihov skupni cilj pa je jasen, in sicer oživiti hipodrom na ŠRC Polena in mu vrniti nekdanji ugled.

»Škoda bi bilo, da bi klub propadel, skupaj z njim pa tudi hipodrom na Poleni. Tukaj je ogromno zgodovine in želimo ji dati novo priložnost,« pravi novi predsednik.

Priprave na največji dogodek leta že potekajo

Člani društva so v zadnjem mesecu že zavihali rokave. Čistijo progo, odstranjujejo večje kamenje, urejajo zaraščene dele hipodroma in pripravljajo vse potrebno za letošnji največji dogodek, kasaške dirke, ki so bodo odvile 13. septembra. Želja novega vodstva je, da bi na Poleni vsako leto pripravili vsaj en uradni tekmovalni dan, letošnja prireditev pa predstavlja prvi korak na tej poti.

Konec junija so člani društva izvedli delovno akcijo čiščenja dirkalne proge, odstranili večje kamenje in pokosili zaraščene dele proge. Foto: Dušan Hercog

Septembrski termin zaradi dobrobiti konj

Dolga leta so kasaške dirke na Poleni tradicionalno potekale junija, letos pa so se odločili za pomembno spremembo. Zaradi vse pogostejših vročinskih valov bodo dirke prvič pripravili septembra, ko so temperature prijaznejše tako za konje kot za tekmovalce. »Dobrobit živali mora biti vedno na prvem mestu,« poudarja Hercog in dodaja, da so se tudi na Poleni v preteklosti pojavljale kritike zaradi organizacije dirk v vročih poletnih dneh, zato želijo z novim terminom pokazati, da spremljajo razmere in organizacijo prilagajajo sodobnim priporočilom.

Dušan Hercog ml., dolgoletni tekmovalec, kasaški sodnik in rejec, nadaljuje bogato tradicijo konjeniške družine Hercogovih. Foto: Anja Turk

Tudi Kasaška zveza Slovenije poudarja, da na vseh tekmovanjih izvajajo veterinarski nadzor, spremljajo toplotni indeks (ITU), konjem pa zagotavljajo neomejen dostop do vode, senco in možnost ohlajanja. Kljub temu v lenarškem društvu menijo, da zgodnejši jesenski termin zagotavlja še prijaznejše pogoje za vse udeležence.

Poklon ljudem, ki so ustvarili Poleno

Letošnji program bo imel tudi močno simbolično noto, saj bodo na sporedu štiri različne dirke. Posebnost bo dirka za pokal Agate, v kateri bodo nastopile ženske v disciplini kasa pod sedlom. Gre za posebno kasaško disciplino, kjer jahačica sedi neposredno na konju in ga ne vodi v pripetem sulkiju. Ob tem bodo pripravili še tri memorialne dirke: memorial Tomaža Osterca, memorial Jožeta Hercoga in memorial Toneta Družovca. S tem se želijo pokloniti ljudem, ki so pomembno prispevali k razvoju kasaškega športa in nastanku hipodroma na Poleni. Spomnili se bodo tudi ustanoviteljev hipodroma Ivana Pirherja in Leopolda Omerzuja, katerih delo je pustilo pomemben pečat pri razvoju kasaštva v Slovenskih goricah.

Lenart že tradicionalno gosti Pokal Agate – posebno dirko, na kateri nastopajo izključno voznice kasaških konj. Foto: arhiv kluba

Priložnost tudi za najmlajše kasače

Na Poleni bodo letos posebno pozornost namenili tudi dveletnim kasačem, ki bodo dobili priložnost za nastop in prve tekmovalne izkušnje. Novi predsednik poudarja, da mora hipodrom služiti tudi razvoju mladih konj in novih generacij voznikov, saj brez tega ni prihodnosti slovenskega kasaškega športa.

Posebnost letošnjih dirk bo vrnitev nekdanjega sistema štarta. Konji ne bodo vsi začeli z iste črte, temveč bodo uspešnejši, z višjimi zaslužki, štartali nekoliko bolj zadaj, kar bo poskrbelo za bolj izenačene in napete dirke.

»Tak sistem je najbolj pošten, saj omogoča bolj izenačeno tekmovanje,« pojasnjuje Hercog.

Foto: Dušan Hercog

Hipodromov je vse manj

Slovensko kasaštvo se že vrsto let sooča z velikimi izzivi. Od nekdaj številnih hipodromov jih je danes ostalo le še sedem (Komenda, Ljubljana, Šentjernej, Ljutomer, Krško, Krim in Lenart), medtem ko so nekateri nekoč pomembni centri že propadli ali prenehali delovati. Prav zato ima oživitev Polene širši pomen, saj predstavlja pomemben prispevek k ohranjanju slovenske kasaške tradicije.

Dan za šport in druženje

Organizatorji želijo, da septembrske dirke ne bodo namenjene le ljubiteljem konj, ampak tudi družinam in drugim obiskovalcem. Poleg športnega programa bodo pripravili pogostitev z volom na žaru in prijetno druženje.

Če bo letošnja prireditev uspešna, si v Konjeniškem društvu Slovenske gorice Lenart želijo, da bi topot kasaških konj na Poleni znova postal stalnica in da bi hipodrom ponovno zaživel tako, kot ga pomnijo starejše generacije.