Ministrstvo od ravnatelja kot poslovodnega organa in pedagoškega vodje pričakuje profesionalno komunikacijo.
V juliju smo se v uredništvu Ovtar24 obrnili na ravnatelje in ravnateljici osnovnih šol v Slovenskih goricah z vprašanji o ročnih spretnostih otrok. Zanimalo nas je, koliko praktičnega pouka in drugih dejavnosti, pri katerih otroci razvijajo ročne spretnosti, je še ostalo v osnovnih šolah. V zadnjih letih namreč vse pogosteje slišimo opozorila, da so otroci pri praktičnih opravilih vse manj spretni. Na povsem običajna novinarska vprašanja smo z OŠ Jožeta Hudalesa Jurovski Dol prejeli odgovor ravnateljice Vesne Breznik, ki nas je presenetil predvsem zaradi načina komunikacije.

»Ponovno nas, ravnatelje, gnjavite z novinarskimi vprašanji v času dopusta in to že dve ali tri leta zaporedoma in potem v primeru, da vam ne odgovorimo v zakonsko določenem času, nas prijavljate na informacijskega pooblaščenca,« je med drugim zapisala ravnateljica.

Dodala je še: »Prav veseli bi mogoče bili, da bi si vzeli čas in nas obiskali in kaj napisali o delu v šoli v času pouka. Takrat bi morebiti opazili tudi vse dejavnosti, ki jih izvajamo.«

V uredništvu Ovtar24 smo takšen način komunikacije ocenili kot neprimeren. Novinarska vprašanja niso »gnjavljenje«, temveč so običajen del odnosa med mediji in javnimi zavodi. Prav tako uporaba zakonsko predvidenih možnosti, kadar javni zavod mediju ne odgovori v predpisanem roku, ni pritisk na posameznega ravnatelja, ampak pravica medija. Problematičen se nam je zdel tudi ravnateljičin namig, kdaj in o čem naj bi medij poročal.

»Ravnateljičin nauk, kako naj delamo, razumemo kot poskus vplivanja na naše uredniške odločitve. O tem, katere teme bo medij spremljal in kdaj bo o njih poročal, odloča izključno uredništvo, ne pa predstavniki javnih institucij,« je povedal odgovorni urednik Ovtar24 Zmago Šalamun.

Ravnateljico smo zato pozvali, naj se novinarki za neprimeren način komunikacije opraviči, kar je Vesna Breznik tudi pozneje pisno storila.

Počitnice niso dopust

Dogodek je odprl širše vprašanje, ali so šolske počitnice za ravnatelje in druge zaposlene v šolah avtomatično tudi dela prosti dnevi? Vprašanja smo naslovili na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino. Odgovor ministrstva je jasen:

»Šolske počitnice so pouka prosti dnevi za učence, niso pa same po sebi dela prosti dnevi za zaposlene v vzgoji in izobraževanju.«

Ministrstvo pojasnjuje, da zaposleni med šolskimi počitnicami praviloma izrabljajo del letnega dopusta, lahko pa takrat opravljajo tudi druga dela, določena z letnim delovnim načrtom, se izobražujejo in usposabljajo, pripravljajo dokumentacijo ter opravljajo druge naloge iz delovnega razmerja.
Ravnatelj lahko ves letni dopust izrabi tudi med poletnimi počitnicami, vendar le, če to omogočajo potrebe delovnega procesa, če je v času njegove odsotnosti ustrezno urejeno nadomeščanje in je zagotovljeno nemoteno delovanje zavoda. Ministrstvo posebej poudarja, da mora biti izraba dopusta organizirana odgovorno in v skladu s potrebami zavoda.

Foto: Maksimiljan Krautič

Tudi med dopusti mora nekdo odgovarjati medijem

Za primer iz Jurovskega Dola je še pomembnejši odgovor ministrstva glede komuniciranja javnih zavodov z mediji. Javni vzgojno-izobraževalni zavod mora po pojasnilu ministrstva določiti odgovorno osebo za posredovanje informacij medijem. Tudi dopust ravnatelja zato ne pomeni, da lahko zavod za nekaj tednov preprosto prekine komunikacijo z javnostjo.

»Dosegljivost ravnatelja mora biti zagotovljena na ravni zavoda,«

so zapisali na ministrstvu in pojasnili, da mora javni vzgojno-izobraževalni zavod v času dopustov organizirati nadomeščanje, preusmerjanje elektronske pošte ali drug način obravnave vprašanj, ki zagotavlja spoštovanje zakonskih rokov. Ravnatelja med njegovo odsotnostjo praviloma nadomešča pomočnik ravnatelja. Če ga zavod nima, je treba upoštevati akt o ustanovitvi zavoda. Ravnatelja lahko v takšnem primeru nadomešča drug delavec, ki je za to pisno pooblaščen. 

Ministrstvo smo neposredno vprašali tudi, ali je odgovor ravnateljice, v katerem novinarska vprašanja označi kot »gnjavljenje«, primeren način komunikacije predstavnika javnega zavoda z mediji.
Odgovor ministrstva je bil kratek, vendar dovolj poveden:

»Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino od ravnatelja kot poslovodnega organa oziroma pedagoškega vodje pričakuje profesionalno komunikacijo.«

Za vodenje zavoda 100 odstotkov točk

Prav zaradi takšnega stališča ministrstva je toliko bolj zanimiva ocena dela ravnateljice Vesne Breznik. Svet zavoda OŠ Jožeta Hudalesa Jurovski Dol je njeno delo za lansko leto ocenil z vsemi možnimi točkami, takšno oceno so nato, sicer ne soglasno, potrdili tudi občinski svetniki Občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah.
Na podlagi te ocene si je ravnateljica prislužila del plače za delovno uspešnost v višini petih odstotkov letnih sredstev njene osnovne plače, kar znaša 2.008,25 evra bruto. Ob tem se postavlja legitimno vprašanje, kaj vse svet zavoda in občinski svet upoštevata pri presoji uspešnosti vodenja javnega zavoda. Vodenje šole namreč ni samo izpolnjevanje pedagoških, organizacijskih in finančnih kazalnikov. Ravnatelj je poslovodni organ, pedagoški vodja in javno izpostavljena odgovorna oseba ustanove. Del te odgovornosti je zagotovo tudi primerna in profesionalna komunikacija z zaposlenimi, starši, javnostjo in mediji.

Če ministrstvo izrecno poudarja, da od ravnatelja pričakuje profesionalno komunikacijo, se zato upravičeno postavlja vprašanje, ali je mogoče delo ravnatelja, ki v uradnem odgovoru novinarju novinarska vprašanja označi za »gnjavljenje«, res oceniti s 100 odstotki možnih točk.
V uredništvu Ovtar24 menimo, da takšna komunikacija ni združljiva z najvišjo možno oceno uspešnosti vodenja zavoda. To ne pomeni, da ravnateljica svojega dela na drugih področjih ne opravlja uspešno. Pomeni pa, da stoodstotna ocena po svoji naravi sporoča, da pri ocenjevanem delu praktično ni bilo pomanjkljivosti, kar ne drži.

Kritika ne izniči dobrega dela šole

Ob tem velja poudariti tudi drugo stran zgodbe. Ravnateljica je na vsebinska vprašanja naše novinarke o ročnih spretnostih otrok odgovorila in se ji kasneje, na zahtevo uredništva, tudi pisno opravičila. Opozorila je tudi, da na šoli opažajo upad ročnih, gibalnih in drugih spretnosti otrok, kar pa je bil tudi naš osnovni namen poročanja. Kritika načina komunikacije ravnateljice zato ni kritika dela učiteljev, učencev ali dejavnosti OŠ Jožeta Hudalesa Jurovski Dol in tudi ne dela drugih ravnateljev, s katerimi naše uredništvo dobro sodeluje. Gre za vprašanje standardov, ki jih lahko javnost pričakuje od vodje javnega zavoda. 

In morda je prav ta primer pokazal še, da počitnice in dopust niso eno in isto. Šolske počitnice pomenijo predvsem, da ni pouka. Javni zavod pa tudi takrat ostaja javni zavod z odgovornostmi do učencev, staršev, ustanovitelja, javnosti in medijev.

Na vprašanje, kako ocenjuje to komunikacijo, nam ravnateljica Vesna Breznik ni odgovorila. Preko tajništva OŠ Jožeta Hudalesa Jurovski Dol pa smo se obrnili tudi na predsednico sveta zavoda Alenko Dominik; njen odgovor še čakamo.