Obnova prostorov, ki so jo v Veterinarski bolnici Lenart začeli že pred letom dni, naj bi bila v kratkem zaključena.

»Lotili smo se je po fazah oziroma posameznih prostorih, saj ambulante nismo mogli kar zapreti, ampak smo kljub gradbeno-obrtniškim delom ves čas izvajali vse storitve, povezane z zdravjem živali,«

pripoveduje direktor Vinko Mlakar.

Hkrati sprejem za tri »paciente«

Vstop v čakalnico za male živali tako že nekaj mesecev kaže privlačnejšo podobo s sodobnimi steklenimi vrati z varnostnim zapiranjem in novo opremo, v kotu so uredili tudi novo recepcijo, v kateri je mogoče kupiti nekatere zdravstvene pripomočke in hrano za živali.

»Prostori so bili sicer zastareli, a stavba sama ni bila v slabem stanju, je pa bilo kar nekaj prostorov premalo ali slabo izkoriščenih, kar smo zdaj spremenili. Če smo imeli pred obnovo eno samo pregledovalnico, imamo zdaj tri, kar pomeni, da lahko v primeru povečanega obiska ambulante obravnavamo tri primere hkrati. Večji je tudi bolnišnični del, zato lahko na opazovanju zdaj tudi čez noč ostane več »pacientov«. V primernejši prostor smo preselili rentgen, v skladišču za hrano bomo uredili neke vrste mini trgovino, do pomladi, ko bi z obnovo radi zaključili, moramo poskrbeti še za operacijski oddelek in nakupiti nekaj opreme, potem pa bo to za nekaj časa vse.«

Lenarška veterinarska bolnica ima koncesijo za zdravljenje tako malih kot velikih živali za območje Upravne enote Lenart in tudi širše. Velja za eno najstarejših na Slovenskem, od leta 1999 pa deluje kot zasebna ustanova, ki nudi celoten spekter veterinarskih storitev, in to vse od preventivnih pregledov in cepljenj, rutinskega zdravljenja malih in velikih živali do zahtevnejših veterinarskih posegov. Ker deluje tudi kot lekarniška postaja, tam izdajajo zdravila, ki jih je za živali na recept predpisal veterinar. V bolnici je danes zaposlenih devet veterinarjev, od tega za male živali skrbijo štirje veterinarji, na terenu pa jih je velikim živalim na voljo pet. Poleg veterinarjev so v bolnici zaposleni še trije tehniki.

Psi na boljšem od mačk

Odnos do živali se v družbi na splošno izboljšuje, ugotavlja Mlakar.

»Hudega zanemarjanja je precej manj kot v preteklosti, še vedno pa se najdejo ekscesni primeri. Situacija pri psih je boljša kot pri mačkah, saj so mnogi že čipirani in je odkrivanje lastnikov, torej verjetnih kršiteljev dobrobiti živali, enostavnejše. Pri mačkah je to drugače, saj čipov nimajo; tudi če je neuradno znano, kdo je lastnik zavržene, zanemarjene, poškodovane ali bolne mačke, je to težko uradno dokazati. Bomo pa morali vsi skupaj še več truda vložiti v ozaveščanje glede pomena sterilizacije in kastracije, ki sta ključni za zmanjševanje števila neželenih mladičev, ki pogosto končajo brez doma. Lastniki živali so sicer vedno bolj ozaveščeni, a jih še vedno veliko dvomi o potrebi po teh posegih,«

pravi Mlakar. Sterilizacija mačk preprečuje njihovo potepanje in s tem zmanjšuje tveganje za prenos virusnih bolezni, kot so mačje levkoze in mačji aids. Prostoživeče mačke so namreč bolj izpostavljene nevarnostim, saj se pretepajo z drugimi mački, kar vodi do širjenja bolezni.« Pri psicah, dodaja, se lastniki velikokrat odločajo za sterilizacijo, da preprečijo neželeno brejost in nevšečnosti, povezane z gonitvijo. Ker so psi pogosto spuščeni in se prosto gibljejo po okolici, jih goneča se psica privabi na dvorišče, to pa lahko povzroči veliko težav. Mlakar zato pozdravlja vsakoletne akcije sterilizacij in kastracij lastniških psov in mačk v podravskih veterinarskih ambulantah, ki se jim pridružujejo tudi v Lenartu in tako s popustom na storitve lastnike živali spodbujajo k odgovornemu ravnanju. Odziv na akcijo je pri njih dober, saj se število sterilizacij oziroma kastracij v primerjavi s povprečjem izven časa trajanja akcije več kot podvoji.