Če je februar mesec zaljubljencev, je mesec marec, ki se danes izteka bil posvečen ženskam: najprej 8. marca obeležujemo mednarodni dan žena, nato pa še 25. marca materinski dan. Praznika imata sicer povsem različne korenine, skupno pa jima je to, da se oba simbolično poklanjata ženskam.

Kot rečeno, je med njima razlika. Materinski dan izvira iz ZDA, kjer ga od leta 1910 praznujejo 14. maja, v Evropi pa so ga uvedli po prvi svetovni vojni. V Sloveniji je praznik povezan s Cerkvijo. Po krščanskem koledarju je namreč na 25. marec zapisano Gospodovo oznanjenje, ko naj bi nadangel Gabrijel oznanil, da bo Marija rodila božjega otroka Jezusa. Ker je po drugi svetovni vojni pri nas prevladal 8. marec – dan žena, je bil materinski dan dolgo na stranskem tiru, danes pa sta v veljavi oba. Dan žena, ki ga vsako leto praznujejo v približno sto državah sveta, pa ni le praznik mater, temveč vseh žensk, še posebej delovnih. Je simbol boja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk, za pionirko tega boja pa velja nemška feministka in socialistka Clara Zetkin. Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1977 z resolucijo določila 8. marec kot mednarodni dan žensk, in sicer v spomin na newyorške delavke, zaposlene v tekstilni industriji, ki so na ta dan leta 1857 protestirale proti nečloveškim delovnim razmeram in nizkim mezdam.

Ekipa Študentskega kluba Slovenskih goric je tudi letos ob dnevu žena poklanjala rožice. Foto: arhiv kluba

Plačna vrzel 5,7-odstotna

Nobenega dvoma ni, da se je položaj žensk od začetka 20. stoletja do današnjih dni v mnogih državah močno izboljšal, a ženske marsikje še naprej ostajajo v neenakopravnem položaju, med drugim še vedno niso plačane enako kot njihovi moški kolegi. Tudi v Sloveniji še vedno obstaja plačna vrzel med spoloma. Po podatkih državnega statističnega urada naj bi bila 5,7-odstotna, kar pomeni, da je bila povprečna mesečna bruto plača žensk za toliko nižja od plače moških. Največja plačna razlika, 18-odstotna, je bila v korist moških v poklicni skupini upravljavci strojev in naprav, industrijski izdelovalci in sestavljavci, najmanjša, 4,7-odstotna, pa med uradniki.

Letošnji dan žena je potekal pod geslom Za vse ženske in dekleta: Pravice. Enakost. Opolnomočenje. Vsi, ki se zavzemajo za enakopravnost žensk, poudarjajo nujnost boja proti neenakosti in diskriminaciji, obenem pa opominjajo, da obstoječe pravice niso bile podarjene, pač pa priborjene, poleg tega še zdaleč niso samoumevne in večne. Nočem cvetlice, daj mi delavske pravice!, so 8. marca vzklikali na protestu, ki ga je v Ljubljani organiziralo Študentsko društvo Iskra.

Pri Sveti Ani so učenci petih razredov samostojno sešili broške, ki so jih podarili vsem mamam ob koncu prireditve. Foto: Mojca Simonič

Cvet ne odpravi krivic, ogreje pa srce

Opozorili so na problem feminiziranosti poklicev v slabo plačanih sektorjih, kot so vzgoja in varstvo otrok, zdravstvena oskrba in nega, skrb za starejše, živilskopredelovalna in tekstilna industrija, maloprodaja, kuhanje in čiščenje, ter zanje zahtevali višje plače in izboljšanje delovnih pogojev. Na Inštitutu 8. marec so spomnili na vse bolj silovite napade na ženske, na Inštitutu za proučevanje enakosti spolov pa na vsakdanjost seksizma in nujnost iskanja načinov za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja žensk.

Čeprav s podarjenim cvetom ne moremo odpraviti naštetih neenakosti, krivic in težav, s katerimi se ženske dnevno srečujejo, pa je najbrž vsaki prijetno pri srcu, ko ga dobi, še posebej, kadar prihaja od drage osebe: partnerja, otroka, prijatelja ali sodelavca. V Slovenskih goricah je bilo obema praznikoma posvečenih tudi nekaj prireditev. V Voličini so denimo ob dnevu žena pripravili ples, Osnovna šola Lenart je pripravila proslavo v počastitev obeh praznikov, na Osnovni šoli Sveta Ana in Osnovni šoli Cerkvenjak - Vitomarci so praznovali materinski dan, prav tako so materinskemu dnevu prireditev posvetili v Benediktu, organiziralo pa jo je tamkajšnje kulturno društvo.