Po dobrem letu dni usklajevanj z občinami in vsemi tremi reprezentativnimi združenji: Skupnostjo občin Slovenije, Združenjem občin Slovenije (ZOS) in Združenjem mestnih občin Slovenije (ZMOS) je parlament 4. marca potrdil novelo Zakona o financiranju občin.

Država je tako občinam namenila dodatna sredstva za zmanjšanje objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin ter povzročajo razlike med prihodki občine in njenimi stroški za izvajanje zakonsko določenih nalog. Že lani jeseni je bil sklenjen dogovor o novem načinu izračuna višine povprečnine in razdelitve 1,5 odstotka dohodnine, z omenjeno zakonsko novelo pa je rešitev za kritje dodatnih stroškov, ki je bila začasno določena za leti 2025 in 2026, postala trajna.

Lenart: najem kredita za vsaj tri milijone evrov

Največji obseg možnega zadolževanja občine se za investicije zvišuje za pet odstotnih točk. Vzpostavljena je tudi pravna podlaga za zadolževanje občin za infrastrukturne projekte, ki jih imajo vključene v občinske proračune, tudi pri mednarodnih razvojnih bankah, obenem pa se občinam ob vnaprejšnjem soglasju finančnega ministrstva omogoča izdaja občinskih obveznic.

Kaj konkretno to pomeni za občine, smo vprašali lenarškega župana mag. Janeza Krambergerja:

»Zaradi vse višjih stroškov za izvajanje zakonsko določenih nalog imamo občine vse manj denarja za investicije, številne se že soočajo z likvidnostnimi težavami.

Zato je novela Zakona o financiranju občin še kako dobrodošla. V Lenartu smo že pripravili vso dokumentacijo za pridobitev kredita, s katerim bomo poplačali investicijske obveznosti. Do zdaj nam je to še uspevalo, a z razpoložljivimi sredstvi ne bi več šlo v nedogled. Pri bankah bomo torej iskali najugodnejšo ponudbo za kredit v višini med tri do tri in pol milijona evrov z dobo odplačila 20 let.«