Sanacija strešne konstrukcije in zamenjava strešne kritine na Župnijski cerkvi sv. Lenarta

Spoštovani.

Župnija sveti Lenart v Slovenskih goricah, ki skrbi za vzdrževanje in ohranjanje župnijske cerkve — lokalnega kulturnega spomenika sveti Lenart v Slovenskih goricah je pred nalogo, da poskrbi za sanacijo strešne konstrukcije in zamenjavo strešne kritine na cerkvi.  Za ta projekt smo izbrali geslo: »Obnavljamo streho, ohranjamo dediščino.«, ker se prav vsi zavedamo, da je cerkev sv. Lenart pomembna v zgodovinski dediščini našega kraja in mesta, ki letos praznuje 830-letnico prve pisne omembe. Leta 2028 bo minilo 510-let od kar je bila končana gradnja sedanje cerkve. Gradnja je po dokumentih potekala med leti 1515-1518. Vernikom rimokatoliške cerkve je pomembna kot duhovno središče, vsem nam pa predstavlja del dediščine, ki je sooblikovala naše mesto, tako močno, da je pred desetletji postala del občinskega grba. Na Vas se obračam s prošnjo pomoči, da zaščitimo in s tem ohranimo naš kulturni spomenik.

Najprej bi se zahvalil vsem, ki ste se že odzvali na informacije ob obnovi strehe -  z darovanjem v cerkvi ali župnišču ali z darovanjem okroglega lesa, ki ga bomo prodali z namenom pokritja dela stroškov. Vsak dar je pomemben kamenček v mozaiku ohranjanja kulturnega spomenika.

Veliko izmed vas je v zadnjih 12-ih letih opazilo, da streha ne zmore nuditi varnosti ob sodobnejših vremenskih razmerah—najpogosteje ob močnejših vetrovih. To ste predvsem opazili starši otrok, ki ste svoje otroke imeli v sosednji stavbi spodnje šole. Že dlje časa je župnija s tehnologi podjetja, katerih strešniki so nameščeni na strehi iskala  rešitve za izboljšanje varnosti in  zaščite kulturnega spomenika—cerkve. V mesecu februarju 2025, je prišel odgovor, da smo izčrpali vse poti in da je analiza strešnikov v laboratoriju pokazala, da je streho potrebno zamenjati. V prejšnjem desetletju smo strešnike privezovali z žico, jih vijačili na letve in v zadnjem obdobju vstavljali vetrne sponke, ki so jih izdelovalci strešnikov razvili za sodobnejše vremenske razmere.

Postavitev odrov in zaščita gradbišča. Foto: Kjara Kocbek

Ob Veliki noči smo župljane obvestili, da moramo čimprej, brez odlašanja, v zamenjavo strehe na župnijski cerkvi. Takratna ocena potrebnih del je bila nekoliko omejena le na zamenjavo strešne kritine, ob podrobnejših proučitvah stanja s ponudniki za izvedbo del so se naknadno ugotovile večje slabosti nosilne konstrukcije strehe. Po temeljitem strokovnem pregledu ostrešja se je namreč izkazalo, da je  potrebna večja obnova nosilne konstrukcije in sicer predvsem ojačitev ostrešja pred posedanjem, pred zamenjavo celotne strešne kritine.

Po ogledu ostrešja s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor smo v kulturnovarstvenih pogojih ob obnovi strehe prejeli sledeči zapis: »Cerkvena streha in njeno ostrešje ni v celoti prvotno. Na leseni konstrukciji so namreč vidne kasnejše prilagoditve in spremembe: nosilna konstrukcija nad cerkveno ladjo je izvedena tako rekoč iz dveh ločenih delov, ki so relativno slabo spojeni kar ogroža konstrukcijsko stabilnost celotne strehe. Prav tako je streha mestoma prekinjena oziroma neustrezno zavetrovana. Obstoječi strešniki so stari največ 30 let. Vsled navedenega je potrebno:

1. Preprečiti posedanje srednje vzdolžne lege oziroma sredine strešne konstrukcije;
2. Potrebno je preveriti in ojačati vse špirovce ter jih po potrebi zamenjati; špirovci so namreč že poravnani, ponekod odbiti ali v slabem stanju. Prav tako je potrebno dopolniti zavetrovanje;
3. Na predlog krovskih mojstrov bi bilo zaradi zagotovitve togosti potrebno izvesti deskanje, s čimer bo zagotovljena togostna ploskovna povezava celotne strešne konstrukcije;
4. Izgled in oblika strehe se ne smeta spremeniti. Za kritino se uporabi klasični opečni bobrovec, snegobrani naj bodo linijski (enaki kot na strehi župnišča) vsa bakrena pločevina se ohrani.«

Predvsem zaradi posedanja vzdolžnih leg, najizraziteje srednje lege smo v pripravo rešitev za izvedbo vzdrževalnih del morali vključiti ustreznega strokovnjaka – statika. Za izvedbo storitev smo se dogovorili z g. Brankom Jugom, dipl.inž.gr, ki vodi podjetje NORMA PRO, projektiranje, konstruiranje, inženiring, nadzor in druge strokovne dejavnosti, d.o.o. Statik je natančno pregledal ostrešje in izdelal izračune nosilne konstrukcije, v skladu s pravili stroke. Na osnovi izračunov so bile izdelane »Strokovne smernice k obnovi konstrukcije strehe cerkve« katerih sestavni del so izdelani detajli potrebnih ojačitev ostrešja z njihovimi pozicijami.

Slika glavne konstrukcijske rešitve je prikazana na tej strani—spodaj levo.

Za vzpostavitev ustrezne nosilnosti konstrukcije glavne ladje cerkve je potrebno v 6 glavnih prečnih oseh (sedanji okvirji – stoli) vgraditi ojačitve konstrukcije proti posedanju, kot je prikazano na sliki. Ojačani okvirji bodo v prvi vrsti preprečili nadaljnje posedanje konstrukcije, prevzeli dodatno obtežbo in tudi delno povezali obstoječe ostrešje. V prezbiteriju je rešitev ojačitve konstrukcije, zaradi manjših razponov, bolj enostavna.

Za kritino smo izbrali bobrovec nemškega proizvajalca Erlus AG, ki obratuje že približno 180 let in ima čez 500 zaposlenih. Od leta 1996 imajo tudi uveden in certificiran sistem vodenja kakovosti po DIN EN ISO 9001. 

Gre za klasičen bobrovec, ki se pogosto uporablja na objektih pod spomeniškim varstvom. Dobavitelj družba Erlus AG zagotavlja 30 letno garancijo na dobavljeno strešno kritino ter hkrati zagotavlja 30 letno možnost dobave enakih strešnikov. Izbrani tip strešnikov je certificiran na odpornost proti toči - razred 4. To pomeni, da  so strešniki preizkušani in prenesejo 4 cm debelo točo. Izbran klasični bobrovec je trenutno med najbolj trpežnimi na trgu, za kar imajo urejeno dokumentacijo, posledično je pričakovana dolgoročna trajnost strehe, saj gre za enega izmed vodilnih proizvajalcev opečnih kritin v Nemčiji (več na: www.erlus.com ).

Na podlagi pridobljenih ponudb s strani referenčno usposobljenih izvajalcev in opravljenih analiz smo za izvedbo del izbrali podjetje Knuplež d.o.o. iz Zgornje Velke. 


Pogodbena vrednost del, ki se bo obračunavala na osnovi dejansko izvedenih količin »na enoto mere« znaša 248.337,43€.

Projekt je izjemno zahteven in velik, zato za razsežnost tega projekta dovolite nekaj številčnih podatkov.

• Velikost strehe je 885 m².
• Naklon je približno 61°.
• Novih strešnikov bo približno 32.000 kosov.
• Dolžina vseh slemen (hotizontalnih in vertikalnih) skupaj je 132,75 metrov.
• Konstrukcijske in ojačitvene rešitve se izvedejo po načrtu statika.
• Teža kovinskih zaplat za povezovanje konstrukcije: 580 kg.
• Število kovinskih navojnih palic za montažo zaplat dolžine 0,25m: 1368 kom.
• Skupaj dolžina navojnih palic približno 342 tekočih metrov.

Finančno pokritje projekta

Celoten znesek moramo zbrati s prostovoljnimi darovi. Naslednji razpis za spomeniško zaščitene objekte s strani države bo šele v februarju 2027 in hkrati ni zagotovljeno, da bi lahko bili uspešni. Zaradi stanja strehe ne moremo več čakati, saj ob močnih vetrovih prihaja do odpadanja strešnikov in ob dolgotrajnem dežju do zamakanja strehe. To sta materialna razloga, zaradi katerih bi mogoče lahko nekoliko še počakali vendar zaradi najpomembnejšega razloga, ki  je zdravje in varnost vseh, ki se gibljemo ob cerkvi z vzdrževalnimi deli več ne moremo odlašati. 

Na vse prebivalce na območju župnije in vsem, ki je blizu cerkev sv. Lenarta se obračamo s prošnjo za pomoč, da s skupnimi močmi ohranimo kulturno dediščino, ki so jo naši predniki skozi skoraj 510 letno zgodovino ohranjali in vzdrževali. Sedaj smo mi v vlogi da poskrbimo za ohranitev dragocene krajevne cerkve. Župnija nima nobenih drugih stalnih prihodkov, kot  le darove vernikov bodisi preko darov v nabiralnike, v župnijski pisarni ali župnijski TRR račun. Naloga župnije, kot naročnika del je, da z raznimi aktivnostmi zbere sredstva za pokritje stroškov projekta.

Cerkev je hkrati kulturni spomenik našega kraja oz. mesta in ker je streha osnovna zunanja zaščita spomenika se s prošnjo obračam na vse prebivalce na območju župnije in ne samo na tiste, ki obiskujejo bogoslužja. Prav tako se obračam na lokalno skupnost-občino ter gospodarske subjekte v občini s prošnjo za pomoč pri pokritju stroškov nujnih in celovitih vzdrževalnih del.

Sredstva zbiramo pri svetih mašah na prvo nedeljo v mesecu in pri darovih ob pogrebu naših rajnih; dar za cerkev namesto rož je namenjen za streho.

Prav tako smo zbirali les, ki ga bomo prodali in s tem dobili določena sredstva. Ob zbiranju lesa je g. Hansu Janezu Škofu uspelo zbrati okvirno 194 kubičnih metrov t.i. okroglega lesa. Prav tako smo iz župnijskega gozda v januarju posekali za 130 kubičnih metrov lesa. 

Lokalna skupnost—občina Lenart je v letu 2025 darovala 10.000 EUR.

Do 1. marca so zbrali za obnovo strehe: 43.695,54€. Zbrana sredstva tedensko objavljajo v župnijskem listu. Foto: Kjara Kocbek

Verjamemo, da vas je predmetna podrobna predstavitev nagovorila k prispevanju sredstev, kot prebivalca, občana ali še posebej kot podjetnika. Tako vas vabim k donacijam, še posebej naprošamo, da se medsebojno vzpodbujamo pri zbiranju sredstev, pri čemer apeliramo tudi na podjetnike in gospodarske družbe k donaciji. Na župnišču bomo pripravili donacijske pogodbe in vse ostalo potrebno za realizacijo. 

Ob zbiranju sredstev smo določili lestvico botrstva:

• Naziv zlatega botra bo dobil tisti, ki bo daroval 2500 EUR.
• Naziv srebrnega botra bo dobil tisti, ki bo daroval 1500 EUR.
• Naziv bronastega botra bo dobil tisti, ki bo daroval 500 EUR.

Ne želimo zgolj zbirati sredstev, temveč bi radi čas med obnovo obogatili tudi z nekaj duhovne in kulturne vsebine v kraju. Zato bomo med obnovitvenimi deli pripravili tudi nekaj dogodkov, preko katerih bomo zbirali sredstva za obnovo strehe. Vsi dogodki bodo potekali pod skupnim naslovom: »Obnavljamo streho, ohranjamo dediščino.«

Prvi bo dobrodelni koncert bo v soboto 18. 4. 2026 ob 18. uri v Kulturnem domu v Lenartu. Gostje tega koncerta bodo: pater Toni Brinjovc, minoritski pater, g. Oto Vrhovnik, saksofonist ter g. Alfi Nipič.

Vsak dar je pomemben kamenček v mozaiku tega projekta. Iskreno naprošeni, da s skupnimi močmi ohranimo naš kulturni spomenik za prihodnje rodove. Hvala za Vaš dar.

Marjan Pučko, župnik
s člani župnijskega pastoralnega in gospodarskega sveta.