
Položnice za vodo brez večjih sprememb
11 julij 2025ustvaril Senka Dreu
13. tabor gasilskem mladine GZ Lenart
09 julij 2025ustvaril Uredništvo

Na Poleni 23 ekip slovenske podeželske mladine
08 julij 2025ustvaril Marjan Toš
Pesniška dolina je okrog 50 kilometrov dolga dolina v severovzhodni Sloveniji, po kateri teče reka Pesnica. Dolina seka Slovenske gorice, geološko pa jo delimo na tri dele. Z obsežnimi melioracijskimi posegi so v 60. letih 20. stoletja povsem spremenili večji del rečnega toka. V celoti so regulirali 59 kilometrov Pesnice in 89 kilometrov njenih pritokov, izkopali 101 kilometer osuševalnih jarkov, zgradili sedem večnamenskih vodnih zadrževalnikov in izvedli podzemno drenažo na 8.000 hektarjih kmetijskih površin. Celotna dolina je dobila povsem drugačno podobo: namesto nekdanjih mokrotnih travnikov so v njenem dnu danes obsežne njivske površine, reka pa je ujeta v enolično, močno izravnano strugo, ob kateri je le ozek pas grmovja. V preteklosti je bilo ob Pesnici obsežno in skoraj povsem sklenjeno poplavno območje od Gradiške pa vse do izliva v Dravo. Zaradi pogostih poplav so bili v dnu doline večinoma le mokrotni travniki in manjša mokrišča, njivske površine so segale le do roba območja vsakoletnih poplav.
Od nekdanje struge je ostalo samo nekaj krajših rokavov; eden največjih je na območju Spodnje Senarske v smeri proti Spodnjim Verjanam. Ob stari strugi je ostalo nekaj nekdanjih mogočnih vrb in drugega značilnega rastja. Nekdanji mogočni tolmuni so brez ribjega življa in na mnogih mestih onesnaženi z najrazličnejšimi odpadki. Pred dnevi se je v strugi stare Pesnice pri Sp. Senarski znašel velik kup odpadnega lesa. Kdo ga je odvrgel, se ne ve. Med lesom je tudi nekaj plastike. Na pomen stare struge za rastlinski in živalski svet že vrsto let opozarjajo lovci iz Dobrave in njihovi sosedje iz Trnovske vasi. Stara Pesnica namreč dela mejo med temi lovišči. V Dobravi so že sprejeli sklep, da bodo Zavodu za varstvo narave Slovenije predlagali, da staro strugo Pesnice v Sp. Senarski razglasi za naravno vrednoto. To bi lahko bil prvi korak na poti revitalizacije tega pomembnega habitata za mnoge prostoživeče živali, še posebej za ptice, obvodno in vodno perjad ter poljske kure, zlasti fazane.