Spletni prevaranti postajajo vse iznajdljivejši, njihove žrtve pa še vedno prepogosto nasedajo obljubam o hitrem zaslužku, ugodnih naložbah ali navidezni pomoči. Policisti v zadnjem času ponovno zaznavajo porast spletnih prevar, pri katerih goljufi z lažnimi identitetami in dobro premišljenimi zgodbami od ljudi pridobijo denar ali dostop do njihovih bančnih računov.

Če so bile nekoč značilne prevare z nigerijskimi princi, se danes storilci predstavljajo kot bančni uslužbenci, direktorji, investicijski svetovalci ali celo potencialni ljubezenski partnerji. Njihov cilj pa ostaja enak – izkoristiti zaupanje ljudi in se dokopati do njihovega denarja.

Poglejmo si samo nekaj zadnjih poročil o spletnih goljufijah, ki so jih obravnavali na PU Maribor. »Starejši oškodovanec iz okolice Maribora se je odzval na spletni oglas v zvezi s trgovanjem s surovinami in tako ostal brez več kot 90.000 evrov.«

Oglasi o bajnih zaslužkih

Investicijske prevare se običajno začnejo z oglasi o bajnih zaslužkih, zlasti na družbenih omrežjih, žrtev pa želijo prepričati z enostavnim postopkom investiranja. Dodelijo ji dostop do spletnega portala, ki lahko prikazuje izmišljene podatke o neverjetni rasti investiranih sredstev. Ko želi žrtev zasluženi denar prenakazati, so nadaljnja izplačila onemogočena, storilci pa jih pogojujejo z novimi investicijami ter zahtevajo nova sredstva za kritje različnih fiktivnih stroškov. Ko žrtev ugotovi, da je bila prevarana, poskuša na spletu najti informacije o tem, kako bi lahko prišla do odtujenega denarja. Pri tem lahko naleti na spletne strani, ki se predstavljajo kot ponudniki pomoči v tovrstnih goljufijah, tam pa se lahko hitro izkaže, da gre za storitve, katerih cilj je znova odtujiti finančna sredstva oškodovancem, pojasnjujejo na policiji.

Če neprevidno sporočamo bančne in osebne podatke, nas lahko goljufi okradejo za velike vsote denarja. Foto: Magnific

Prav tako so pogoste goljufije s kriptovalutami. V eni od njih so policisti obravnavali moškega z območja Ptuja, ki se je odzval na spletni oglas za trgovanje s kriptovalutami in neznancu nakazal 11.000 evrov. Z območja Ptuja je tudi ženska, ki se je odzvala na lažno sms sporočilo in vnesla občutljive osebne, oziroma bančne podatke, goljufi pa so ji nato z več bančnimi transakcijami odtegnili okrog 900 evrov.

Najpogostejše spletne prevare

Slovenska policija je skupaj z Europolom, evropskim policijskim uradom, predstavila najpogostejše vrste finančnih spletnih prevar 21. stoletja, ki jim uporabniki najpogosteje nasedejo. Obenem jim svetuje, kako te prevare pravočasno prepoznati in se jim izogniti.

Kot je razvidno iz omenjenih konkretnih primerov oškodovancev, je tudi pri nas zelo prisotno spletno ribarjenje. Žrtev prejme sleparsko e-poštno sporočilo, s katerim jo nepridipravi z lažnim predstavljanjem poskušajo pretentati, da razkrijejo svoje osebne, finančne ali varnostne podatke. Podobno je s pošiljanjem sms sporočil z lažnim predstavljanjem ali telefonskimi klici.

Domače spletne trgovine so varnejše

Veliko je, kot že rečeno, naložbenih prevar. Gre za na videz dobičkonosne naložbene priložnosti, kot so delnice, obveznice, kriptovalute, žlahtne kovine, nepremičninske naložbe v tujini ali alternativni viri energije. »Kaj lahko storite? Bodite sumničavi do ponudb, ki obljubljajo varne naložbe, zagotovljen donos ali velike dobičke,« opozarjajo policisti. Vse več je tudi prevar pri spletnem nakupovanju, saj število lažnih spletnih trgovin narašča. »Spletne ponudbe so pogosto dober nakup, vendar pazite na prevare. Če je le mogoče, uporabljajte domače spletne trgovine, saj boste lažje rešili morebitne težave. Za plačilo uporabljajte kreditne kartice - tako imate več možnosti za povračilo denarja.«

Primer lažnega sms sporočila o storjenem prometnem prekršku, ki naj bi ga poslala »slovenska prometna policija«. Foto: GPU

Pred kakšnima dvema mesecema so po državi zaokrožila sms sporočila, ki naj bi jih poslala »slovenska prometna policija« in lastnika mobitela obvestila o storjenem prometnem prekršku. Sporočilo je običajno poslano iz tujine, kar je razvidno iz telefonske številke, za plačilo kazni pa naj bi se žrtev prijavila na določeni spletni strani. »Opozarjamo, da gre za lažna sms sporočila, katerih avtor ni slovenska policija, ki kršiteljev cestnoprometnih predpisov nikoli ne obvešča na ta način, zato prejemnikom takšnih obvestil svetujemo, da se nanje ne odzivajo,« pravijo na policiji.

Pojav lažnih bankirjev

Gotovo ste že kdaj prejeli obvestilo svoje banke, da ne nasedajte lažnim bankirjem, ki od vas terjajo finančne in osebne podatke. Prava banka namreč od svojih komitentov nikdar ne zahteva teh podatkov. »Lažna spletna mesta bank so videti skoraj tako kot prava. Taka spletna mesta pogosto uporabljajo pojavno okno s pozivom, da vnesete bančne poverilnice. Prave banke ne uporabljajo takih oken. Prav tako na pravih spletnih mestih bank ni sporočil z oznako Nujno. Zato ne klikajte pojavnih oken in ne vnašajte svojih osebnih podatkov. Da ne gre za legitimno stran, se pogosto kaže tudi v slabem oblikovanju, črkovanju in slovničnih napakah.«

Veliko medijske pozornosti je pred štirimi leti vzbudil primer »ljubezenske prevare«, ki so jo obravnavali policisti PU Maribor. Starejša občanka je v prepričanju, da si preko spleta dopisuje z zdravnikom, zaposlenim v tujini, ki potrebuje denar za vrnitev domov, prevarantu nakazala več deset tisoč evrov.

Med najbolj zavržnimi spletnimi prevarami so ljubezenske, pri katerih je zaljubljena oseba ne le finančno, ampak tudi čustveno ogoljufana. Foto: Magnific

»Sleparji prežijo na žrtve na spletnih mestih za zmenke, lahko pa za vzpostavljanje stika uporabijo tudi družbena omrežja ali e-pošto. Nekdo, ki ste ga nedavno spoznali na spletu, izrazi globoka čustva do vas in želi zasebno klepetati z vami. Morda vas prosi, da pošljete svoje intimne fotografije ali videoposnetke. Najprej pridobi vaše zaupanje. Nato prosi za denar, darila ali podrobnosti bančnega računa ali kreditne kartice. Če ne pošljete denarja, vas lahko poskuša izsiljevati. Če ga pošljete, zahteva še več,« opisujejo značilni scenarij ljubezenske spletne prevare na policiji. Ko žrtev zasluti prevaro, jo je običajno to sram priznati. »Naj vas ne bo sram. Takoj prekinite vsakršen stik. Če je mogoče, shranite vso korespondenco in zadevo prijavite.«

Kraja osebnih podatkov

Naše osebne podatke goljufi zbirajo tudi na družbenih omrežjih; pomagajo jim pridobiti dostop do naših računov, najeti posojila ali drugače nezakonito poslovati v našem imenu, podatke pa lahko prodajo tudi drugim sleparjem. »Številne spletne storitve in aktivnosti nas spodbujajo, naj na spletu razkrijemo čim več o sebi. Tu so spletne skupnosti, družbena omrežja, galerije slik, video portali, blogi, forumi, klepetalnice, spletne igre, objave prek mobilnega telefona ... Poleg tega se osebni podatki zbirajo tudi s pomočjo t. i. piškotkov. Pogosto se uporabniki ne zavedajo dovolj, da lahko te podatke nekdo zlorabi za svoje koristi.«

»Zato naj vaši osebni podatki, kot so osebno ime, naslov bivanja, telefonska številka, e-poštni naslovi, rojstni podatki itd., raje ostanejo osebni,« še svetujejo policisti.