Kmetija Zelena centrala v Jurovskem Dolu je letošnje poletje znova odprla svoja vrata za ljubitelje knjig in narave. Vse od sredine junija do začetka septembra lahko tam ob petkih in sobotah v bralni oazi pod krošnjami sadnih dreves berete zanimive literarne zgodbe.

Zelena centrala je namreč vključena v vseslovensko mrežo bralnih prostorov na zelenih javnih površinah v okviru enega večjih projektov s področja promocije bralne kulture v Sloveniji, ki poteka pod pokroviteljstvom Javne agencije za knjigo. Projekt poteka že 22. sezono, vanj je tako kot lani vključenih 14 mest in krajev, jurovska kmetija pa je med njimi edina iz podravske regije.

Na Kmetija Kmetija Zelena centrala je vključena v vseslovenski bralni projekt Knjižnica pod krošnjami. Foto: ZC

Konec julija so na kmetijo za 14 dni znova prispeli prostovoljci iz različnih evropskih držav. »Tokrat jih je bilo 16, prišli pa so iz Španije, Italije, Slovaške, Nemčije in Francije, tako da je bilo spet zelo pestro in mednarodno. Poleg učnih vsebin, ko so med drugim spoznavali lastnosti lesa in vrste dreves, so tudi fizično delali, v glavnem so spravljali les iz gozda in cepili drva,« razlaga lastnica kmetije in pisateljica Nataša Kramberger. »V neurju 27. maja smo namreč na kmetiji utrpeli precejšnjo škodo, saj nam je podrlo drevesa, poleg tega pa odkrilo streho tako na hiši kot hlevu. Prostovoljci so opravili res veliko delo, in to kljub včasih kar neznosni vročini. Znova so spali v šolski telovadnici, gasilci pa so nam posodili šotor, v katerem so imeli obroke.«

Otroška predstava o dobrem in zlem

Čas za listanje v Knjižnici pod krošnjami so 7. avgusta popestrili z dvema večjima prireditvama. Najprej je bil dopoldan na vrsti otroški program, zvečer pa še literarni dogodek s pisateljem Aljošo Harlamovim. »Prišli so otroci iz vrtca, prostovoljci pa so jim poslikali obraze, bili z njimi športno aktivni, skupaj so likovno ustvarjali, za konec pa so jim pripravili še nemo gledališko predstavo na temo dobrega in zla, povezano z drevesi,« našteva nagrajenka Prešernovega sklada.

Prostovoljci Prostovoljci iz petih evropskih držav so znova pridno spravljali les iz gozda in cepili drva. Foto: ZC

Večerni spored se je vrtel okoli Franceta Prešerna, saj se je Krambergerjeva pogovarjala z Aljošo Harlamovim, avtorjem kriminalnega romana o našem največjem pesniku z naslovom Dohtar in Povodni mož. Gre za parodijo življenja in dela Franceta Prešerna in za napeto kriminalko, ki se dogaja poleti 1835, v času oblikovanja slovenske nacionalne zavesti. Dohtar ponoči vinjen pade v Ljubljanico in se naslednjega jutra zbudi na bregu pred trnovsko cerkvijo. V grozi ugotovi, da je iz reke potegnil napol razpadlo truplo zadavljene ženske …

Mednarodni prostovoljci zapeli slovensko himno

Metternichov čudaški odposlanec z Dunaja trdi, da verjame v njegovo nedolžnost, toda za odkritje pravih storilcev mu da samo deset dni, sicer bo zaprl kar njega. Dohtar med preiskovanjem umora kljub vsej pesniški domišljiji hitro spozna, da se v mestu dogaja marsikaj, o čemer se mu niti sanjalo ni.

»Literarni večer je bil nekaj posebnega že zaradi zanimivega sogovornika pa tudi zato, ker so se prostovoljci naučili slovensko himno in so nam jo tudi zapeli,« sklene Nataša Kramberger.