V okviru večletnega programa Okrevanje in obnova v Ukrajini, ki ga izvaja Center za evropsko prihodnost, financira pa Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, so v Lenartu med 22. septembrom in 3. oktobrom gostili predstavnika partnerske občine iz Bibrke: podžupanjo Oksano Dovhal in Tarasa Hrinčišina, vodjo oddelka za investicije in razvoj.

Delegaciji iz ukrajinskih občin Bibrka in Zimne sta dva tedna preživeli pri slovenskih gostiteljih – občinah Lenart in Velika Polana. Foto: arhiv občine Velika Polana

V Slovenijo sta pripotovala skupaj s predstavnikoma občine Zimne, ki pa sta dva tedna preživela v občini Velika Polana, ki prav tako sodeluje v tem programu. V Veliki Polani so tudi podpisali sporazum o sodelovanju med obema slovenskima in ukrajinskima občinama, sledil pa je zelo pester študijski program.

Izmenjava dobrih praks

Glavne teme so bile tri: varstvo kulturne dediščine z izmenjavo najboljših praks o ohranjanju in promociji lokalne zgodovine in tradicije, zdravje in rehabilitacija z raziskovanjem skupnostnih pristopov k dobremu počutju in okrevanju ter delo z mladimi z razvojem pobud, ki pritegnejo, opolnomočijo in navdihujejo naslednjo generacijo. Osrednji cilj prakse pa je bil ustvariti prostor za smiselno kulturno izmenjavo in prijateljstvo ter postaviti temelje za dolgoročno sodelovanje.

V gradu Hrastovec so govorili o možnostih skupnih projektov s področja kulturne dediščine. Foto: Darja Ornik

Gosta, ki sta ju vse dni spremljali Darja Ornik in Valerija Jelen iz občinske uprave, sta najprej obiskala Zavrh in se seznanila z zapuščino generala Maistra, si pod vodstvom Dejana Krambergerja ogledala tamkajšnji muzej, posvečen osvoboditelju severne slovenske meje, etnološko zbirko in avtomobile starodobnike Romana Kranvogla ter obnovljeno cimpračo iz druge polovice 19. stoletja, nato pa se povzpela še na Maistrov razgledni stolp in uživala v razgledu, ki se preko Slovenskih goric razprostira vse do Pohorja, panonskih ravnin, Hrvaške in avstrijskih Alp.

Velike razlike med zdravstvenima sistemoma

Sledil je pohod po naravoslovni učni poti okoli jezera Komarnik, ki je bil Tarasu Hrinčišinu kot velikemu ljubitelju narave še posebej zanimiv. Pohod je vodil ljubiteljski ornitolog Robert Šiško, ki je z daljnogledi poskrbel, da so lahko od blizu opazovali številne vrste ptic, ki so bile ob njihovem obisku v deževnem vremenu zelo aktivne. Odpravili so se tudi do Črnega križa, kjer sta gosta spoznala legendo o Agati in Frideriku. Skupaj s kolegoma iz Zimne sta spoznavala prestolnico Ljubljano in se udeležila tradicionalne trgatve potomke Stare trte v Zavrhu.

Ko so med obiskom ZD Lenart primerjali zdravstvena sistema obeh držav, so ugotovili, da so med njima pomembne razlike. Foto: Darja Ornik

Zanimiv je bil tudi obisk Zdravstvenega doma Lenart, kjer so ukrajinskim gostoma predstavili delovanje zavoda in ju popeljali po posameznih službah. Ko so primerjali zdravstvena sistema obeh držav, so ugotovili, da so si nekateri elementi podobni, medtem ko na določenih področjih obstajajo pomembne razlike. Priložnost za primerjavo v organiziranosti in dejavnosti mladih v Občini Bibrka in v Slovenskih goricah je bil tudi obisk Študentskega kluba Slovenske gorice in Društva podeželske mladine Slovenske gorice.

Možnost skupnih projektov

Nato so se posvetili kulturni dediščini. Ogledali so si grad Hrastovec in se seznanili z njegovo zgodovino, ki jo je podala Nuša Lešnik iz Razvojna agencija Slovenske gorice, dr. Sonja Ifko z ljubljanske fakultete za arhitekturo pa je zbranim opisala projekt HEI-TRANSFOM - dediščina za vključujočo trajnostno preobrazbo za prihodnost Hrastovca, v okviru katerega so nastali trije konkretni predlogi. Hrinčišin je predstavil možnosti za razvoj turizma na gradu Svirž v bližini Bibrke.

Ker sta si grad Hrastovec in Svirž podobna, sta se obe strani strinjali, da obstaja možnost za skupne projekte, povezane s prihodnjimi vsebinami in rabo gradov.

Odpravili so se tudi na obisk OŠ Lenart. Pomočnica ravnatelja Simona Peserl Vezovnik je predstavila organiziranost šole, šolski sistem in pokazala prostore novega šolskega prizidka, od tam pa so se odpravili še na sedež Razvojne agencije Slovenske gorice, kjer je dr. Milojka Domajnko spregovorila predvsem o preteklih in tekočih projektih, gosta pa so zanimale konkretne možnosti sodelovanja in izvedbe skupnih projektov.

Oksana Dovhal in Taras Hrinčišin med podeželsko mladino Foto: Darja Ornik

Center za evropsko prihodnost je v Lenartu za obe ukrajinski delegaciji, iz Bibrke in Zimne, organiziral delavnice s teoretičnimi in praktičnimi napotki o tem, kako pripraviti projekte. Teoretični del je izvedel Klemen Srna, praktičnega pa Slavka Zupan. Za Bibrko je nastal projekt grajskih digitalnih vsebin in tematske poti okoli gradu, za Zimne pa projekt mreže ekoloških otokov.

Intenzivni študijski dnevi

Taras Hrinčišin dvotedenski študijski obisk Slovenije kot zelo koristnega. »Vsi dnevi so bili zelo intenzivni, saj smo v kratkem času res veliko spoznali, si ogledali in se tudi veliko praktičnega naučili. Odlična je bila priprava konkretnega projekta, a bo potrebnega še nekaj časa za osvojitev terminologije za pisanje projektov in predajo novega znanja kolegom v Bibrki.«

Kljub intenzivnosti študijske ture pa prihod v Slovenijo, priznava gost iz Ukrajine, zanj predstavlja tudi oddih in odklop od vojne realnosti.

»Domovino sem zapustil prvič po šestih letih. Kot verjetno veste, moškim zdaj ni dovoljeno zapuščati Ukrajine, zato sem moral za pot v Slovenijo pridobiti posebno odobritev,« je povedal vodja oddelka za investicije in razvoj Občine Bibrka, ki ima sicer zelo neobičajno kombinacijo izobrazbe; je namreč diplomirani zoolog in teolog obenem. Nekoliko nenavadno je tudi dejstvo, da živi v velikem Lvivu, službo pa ima v majhni Bibrki. Med obiskom Lenarta je bival v hotelu Šiker, za prevozno sredstvo pa si ni izbral avtomobila, pač pa se je naokrog vozil kar s kolesom. Zato so ga tudi navdušile naše novozgrajene kolesarske poti.

Na pohodu po naravoslovni učni poti okoli jezera Komarnik Foto: Darja Ornik