Občine po Sloveniji vse več vlagajo v razvoj, s tem pa raste tudi njihova zadolženost. Podatki ministrstva za finance kažejo, da je skupni dolg slovenskih občin skupaj z dolgom pravnih oseb javnega sektorja ob koncu leta 2025 dosegel približno 1,5 milijarde evrov, kar je okoli 150 milijonov evrov več kot leto prej.

A razlike med občinami so velike, saj nekatere poslujejo brez dolgov, druge pa imajo na prebivalca več kot tisoč evrov obveznosti. Leto pred lokalnimi volitvami je praviloma tudi leto intenzivnejših naložb. Po občinah potekajo gradnje in prenove cest, javnih objektov ter komunalne infrastrukture, številni razvojni projekti pa zahtevajo dodatne finančne vire. Zato se občine vse pogosteje odločajo za najem kratkoročnih in dolgoročnih posojil, ki jih po njihovih pojasnilih potrebujejo za izvedbo investicij, ki jih zgolj s proračunskimi prihodki ne bi mogle uresničiti.

Po občinah potekajo gradnje in prenove cest, javnih objektov ter komunalne infrastrukture, številni razvojni projekti pa zahtevajo dodatne finančne vire. Foto: Magnific

Da se trend zadolževanja nadaljuje, kaže tudi primerjava z letom 2015. Takrat je skupni dolg občin znašal 865 milijonov evrov oziroma 414 evrov na prebivalca, deset let pozneje pa se je povzpel na približno 1,5 milijarde evrov oziroma 735 evrov na prebivalca. V desetletju se je skupna zadolženost tako skoraj podvojila.

Kako je v Slovenskih goricah?

Med 212 slovenskimi občinami jih ima 23 več kot tisoč evrov dolga na prebivalca. Med njimi najdemo tudi dve občini iz UE Lenart, in sicer občino Lenart, ki ima na prebivalca 1.243 evrov dolga in je s tem uvrščena med deset najbolj zadolženih občin v državi, in Sveta Trojica v Slovenskih goricah, ki beleži 1.010 evrov dolga na prebivalca. Kot je razvidno iz priložene tabele, sta med najmanj zadolženimi občinami iz lenarške upravne enote občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah z 62 in Sveta Ana s 151 evri dolga na prebivalca.

Na vrhu lestvice najbolj zadolženih je sicer z 2.860 evri dolga na prebivalca že leta občina Gornji Petrovci, na drugem in tretjem mestu pa sta koroški občini Radlje ob Dravi (1.968) in Prevalje (1.441). Do desetega mesta nato sledijo Ljubljana (1.376), Piran (1.272), Ajdovščina (1.244), na sedmem mestu že omenjeni Lenart, Jezersko (1.224), Preddvor (1.216) in Maribor (1.199).

Lenart zadolževanje povezuje z večjimi investicijami

Na Občini Lenart pojasnjujejo, da so se v preteklih letih zadolževali namensko, predvsem za izvedbo večjih investicij. Med njimi izpostavljajo prizidek k Osnovni šoli Lenart, nadzidavo in širitev Zdravstvenega doma Lenart ter vlaganja v ceste, komunalno in drugo javno infrastrukturo.

»Pri presoji zadolženosti je pomembno vprašanje, kaj je občina z zadolževanjem ustvarila. V našem primeru so za dolgovi konkretne investicije – šolski prostori, zdravstvena infrastruktura, ceste in druga javna infrastruktura, ki bo občanom služila še desetletja,« poudarjajo na Občini Lenart.

Dodajajo, da večjih razvojnih projektov pogosto ni mogoče izvesti zgolj iz tekočih proračunskih prihodkov, zadolževanje pa občini omogoča tudi zagotavljanje lastnega deleža pri investicijah. Kreditne obveznosti po njihovih navedbah redno poravnavajo in jih načrtujejo v okviru svojih finančnih zmožnosti.

Visok dolg na prebivalca zato na občini razumejo predvsem v kontekstu intenzivnega investicijskega obdobja, v katerem so ustvarili pomembno javno infrastrukturo in občinsko premoženje.

Različni pogledi na zadolževanje

Pred desetletjem je bilo občin brez dolga 31 od skupno 212, danes je takih le še osem, in sicer so to Bloke, Domžale, Gorišnica, Kranjska Gora, Markovci, Mengeš, Trzin in Žetale.
Po noveli Zakona o financiranju občin, sprejeti marca lani, ni več določen najvišji skupni dolg občine, temveč je omejena letna obremenitev proračuna zaradi odplačevanja dolga. Po veljavni zakonodaji letni obrok odplačil glavnic, obresti in drugih obveznosti iz zadolževanja ne sme preseči 15 odstotkov realiziranih prihodkov občinskega proračuna iz preteklega leta. Občina je lahko po skupnem dolgu zelo zadolžena, vendar še vedno posluje v skladu z zakonom, če so odplačila razporejena na daljše obdobje in letna obremenitev ne presega zakonske meje. Zato podatek o dolgu na prebivalca sam po sebi še ne pove, ali je občina prezadolžena.

Tudi med župani ni enotnega pogleda na zadolževanje. Eni so prepričani, da je mogoče občino razvijati brez kreditov, drugi opozarjajo, da brez zadolževanja danes težko izpeljejo večje projekte, saj morajo za pridobitev evropskih sredstev zagotoviti tudi lasten finančni delež.

Zadolženost torej ni nujno znamenje slabega gospodarjenja, prav tako odsotnost dolga ni vedno dokaz uspešnosti. Pravo merilo ostaja, ali občina s sposojenim denarjem ustvarja trajne koristi za svoje prebivalce in ali lahko prevzete obveznosti dolgoročno brez težav odplačuje.