
Porast vlomov v stanovanjske objekte
06 februar 2026ustvaril Senka Dreu

Legendarni krof, ki pripoveduje zgodbo največjega karnevala v Sloveniji
04 februar 2026ustvaril Uredništvo

Lenarški Petrol zaprt zaradi obnove
03 februar 2026ustvaril Senka Dreu
V društvih obstajajo ljudje, brez katerih bi se marsikaj preprosto ustavilo. Takšni, ki ne le sodelujejo, ampak povezujejo, spodbujajo in premikajo stvari naprej. V Kulturnem društvu Ivan Cankar Jurovski Dol je ena takšnih gonilnih sil njegova podpredsednica Vida Ornik. Je organizatorka in voditeljica številnih prireditev, vedno tam, kjer je treba zavihati rokave. Kljub družini, zahtevni službi in domači kmetiji kulturi in domačemu kraju namenja izjemno veliko energije, časa in srca. Z njo smo se pogovarjali o predanosti, izzivih prostovoljnega dela in ljubezni do kulture.
Kdaj ste se pridružili jurovskemu kulturnemu društvu?
Včlanila sem se leta 2009, a v kulturnem okolju rasla od malega. Moj oče je bil znameniti gospodar Nacek na prireditvi Žetev. Ob različnih priložnostih smo doma, ko sem bila še otrok, tudi kakšno zapeli. Sem se pa poročila v »pevsko družino«, kar med drugim dokazuje podatek, da so naši otroci pod imenom Iskrice sodelovali na prireditvi Družina poje, leta 2018 pa kot člani družine Kukovec-Ornik nastopili tudi v televizijski oddaji Slovenski pozdrav.
Če se vrneva k mojemu delu, sem sprva povezovala nastope Jurovskega okteta, katerega član je moj mož. Leta 2009 pa sem že vodila svojo prvo proslavo ob materinskem dnevu. Poleg nastopov Jurovskega okteta in proslav ob materinskem dnevu sem v naslednjih letih prevzela še pripravo in povezovanje prireditev ob kulturnem in občinskem prazniku, srečanju oktetov in folklornih skupin, dobrodelnih koncertov, literarnih večerov, aktivna sem tudi v župniji … To pomeni, da poskrbim za celoten scenarij, za pripravo programa, izbora nastopajočih, koordinacijo in slednjič povezovanje. Ko nisem na odru, sem za odrom.
Gre za tradicionalne prireditve, ki jih je treba voditi tako, da niso vsako leto enake. Od kod po vseh teh letih jemljete ideje za izvirna besedila?
Prav to je pogosto najtežje, saj se ti zdi, da si najlepše misli že povedal. A jih je seveda še nešteto na voljo. Le čas si moraš vzeti. Tako berem knjige in časopise, brskam po internetu, si kaj izpišem, no, v zadnjem času kar fotografiram, ker je hitreje (smeh, op. p.). Se zalotim, da sem nenehno na preži za idejami.
Vida Ornik organizira in vodi številne kulturne prireditve v občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah. Foto: Maksimiljan Krautič
Včasih ste bili vzgojiteljica v vrtcu, danes pa delate v SVZ Hrastovec, natančneje v njegovi dislocirani bivalni enoti Maribor – to je kar velika sprememba.
Res je. Prišel je trenutek, ko sem potrebovala predah, nove izzive, zato sem se podala neznanemu naproti. In spoznala življenje v povsem novih plasteh, s težkimi, a tudi lepimi in srčnimi zgodbami. To mi je dalo zagon, postalo poslanstvo, osebno sem zelo zrasla.
Prostega časa vam najbrž ne ostane prav veliko?
Odkar delam v turnusih, tudi ob vikendih, je seveda težje usklajevati službo z delovanjem v društvu, še posebej, kadar imamo prireditve, ki so seveda ob koncih tedna. Zato sem vodji enote zelo hvaležna za razumevanje in podporo pri mojem ljubiteljskem ustvarjanju, prav tako pa tudi svoji družini, ki me podpira pri tem, kar počnem, in marsikdaj kaj opravi namesto mene. Kolikor ostane prostega časa, najbolj cenim trenutke, ki jih lahko preživim s svojima hčerkama. Čeprav sta že odrasli, se radi podružimo. Da se odklopim in umirim, pogledam kakšen film ali preberem dobro knjigo, baterije pa si napolnim tudi na morju ali pa kar na domačem cvetličnem vrtu, ki ga obožujem.
Kako bi opredelili ljubiteljsko kulturo?
Kultura je zelo širok pojem in ga je težko na hitro opredeliti. Posebno poglavje predstavlja ljubiteljska kultura, ki prehaja iz generacije v generacijo in je pravzaprav način življenja. Vanjo je vloženega veliko časa, talentov, znanja in tudi materialnih sredstev posameznikov, ki se vključujejo v ljubiteljske kulturne dejavnosti.
Ko danes poslušam poročila, se pogosto sprašujem, ali sploh še imamo kulturo. Kajti ne znamo se več pogovarjati, ne znamo se poslušati.
Zato so moji govori na prireditvah obvezno pozitivni in brez kritiziranja, zmeraj ljudi pozivam h kulturi, ki povezuje.
Na lanski prireditvi ob 70-letnici delovanja jurovskega kulturnega društva je Vida Ornik iz rok predsednika Miroslava Breznika simbolično prejela zbornik, ki so ga izdali ob visokem jubileju. Foto: Maksimiljan Krautič
Koliko imate članov in kako je s podmladkom?
Naše društvo šteje 82 članov. Težko si ga predstavljamo brez predsednika Miroslava Breznika, saj ta voz več kot uspešno vleče že vrsto let. Sama sem postala podpredsednica leta 2021. Lani smo praznovali 70-letnico delovanja in izdali zbornik. Kar se podmladka tiče, ga nekaj imamo, želeli pa bi si ga več. Dejstvo je, da so se časi spremenili, prostovoljstva je manj. Mladi ne berejo toliko, kot smo mi, saj imajo na voljo zelo pestro ponudbo, polno impulzov z vseh strani, ki jim jemljejo pozornost. A tako pač je, da se z novimi generacijami vedno kaj spremeni. Ostajam optimistka in verjamem, da bo društvo nadaljevalo s svojim delom, čeprav morda nekoč nekoliko drugače.
Kaj želite društvu v naslednjem desetletju delovanja?
Želim si novih članov, tudi takih, ki bodo sčasoma pripravljeni prevzeti moje delo. Čeprav nam to doslej ni uspelo, še nisem obupala nad obuditvijo dramske skupine, vesela bi bila tudi ustanovitve kakšne ženske vokalne skupine. Predvsem pa bom zadovoljna, če bomo še naprej tako uspešni kot doslej in če bomo ohranili sedanje dejavnosti.
Za konec pa še misel ali dve o prihajajočem kulturnem prazniku, na katerega se gotovo že aktivno pripravljate.
Slovenski kulturni praznik in dogajanje ob njem je vsakoletni opomnik, kako pomembno mesto v naši družbi nosi kultura in z njo kulturna dediščina. V zgodovini je niso omajale nobene negotovosti. Naša lokalna skupnost se tega še kako dobro zaveda in zato z vso zavzetostjo poganja živahen vrtiljak kulturnih dogodkov, glasbe, folklore, plesa in petja, slovenske besede, skratka vsega, kar je kultura vedno bila – in bo. Zato bi rekla, da naj kulturni praznik ne bo samo še eden iz zaporedja dni, ki jih doživimo. Izkoristimo ga doživeto, vsak trenutek, ki nam je na razpolago.
Kulturni praznik naj nam bo v pomoč pri razmišljanju o kulturi življenja. Naj se jutri in vse dni v življenju sliši poziv po kulturi, ki povezuje, ki združuje, ki bogati, ki nas ohranja in utrjuje.