Po ustanovitvi Južnega sokola v Ljubljani leta 1863, so se slovenska sokolska društva v Avstroogrski in kasneje v Jugoslaviji, ustanavljala v različnih obdobjih oz. posameznih letih. Sokolsko društvo so pred 115 leti ustanovili tudi v takratnem Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Pobudo za njegovo ustanovitev je dal notar Franjo Štupica že leta 1906, vendar se je ustanovitev nekoliko zavlekla. Ustanovni občni zbor društva je bil leta 1908 v dvorani posojilnice pri Lenartu. Na njem so izvolili upravni odbor društva, ki mu je predsedoval notar in liberalni politik Fran Štupica. Za njim je vodenje Sokola prevzel dr. Milan Gorišek, ki je na svojem posestvu uredil manjšo telovadnico, ki je bila dokončana leta 1909. Društvo je bilo pred prvo svetovno vojno izjemno pomembna in trdna slovenska narodnostna postojanka. Poleg športa in rekreacije so razvijali bogato kulturno in društveno življenje ter se pred razpadom monarhije nenehno zavzemali za slovenske interese v takratnem nemškem trgu Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Sokolsko društvo si je uredilo lep Sokolski dom, ki je bil središče športnega, kulturno-prosvetnega in družabnega življenja v trgu med obema svetovnima vojnama. Po drugi svetovni vojni so bili Sokoli ukinjeni in njihovo nalogo so prevzela športna društva. Pri Lenartu je to bilo športno društvo DTV Partizan.

Duša in gonilna sila lenarškega Sokola je bil dr. Milan Gorišek. Pravo je študiral v Pragi, kjer je leta 1902 tudi promoviral. Poklicno pot je začel v Mariboru, a je že leta 1904 odšel v Lenart, kjer je najprej delal kot koncipient pri zavednem slovenskem odvetniku Janku Leščniku, nato pa je leta 1910 odprl samostojno odvetniško pisarno. V Lenart je prinesel mnoge napredne ideje in se je nenehno zavzemal za krepitev slovenstva ter za slovenski značaj trga. Leta 1918 je postal predsednik Narodnega sveta pri Sv. Lenartu in je odigral vidno vlogo v prevratnih časih jeseni 1918, ko je generalu Maistru in njegovi slovenski vojski pomagal z živežem iz širšega območja Slovenskih goric in tudi z denarjem iz lenarške hranilnice. Aktivno se je udejstvoval v lovski in gasilski organizaciji in bil več let uspešen župan trške občine Sv. Lenart. V trgu je ostal do aprilske okupacije 1941, ko je moral z družino pred nacisti zbežati v Banja Luko. Tam ga je zadela kap, po kateri si ni več opomogel. Umrl je leta 1957 in je pokopan na pokopališču v Rušah.

V njegov spomin je bila v Lenartu pred leti po njem že imenovana ena od ulic, a so kasneje njeno ime spremenili. Pred časom je bil županu posredovan predlog, da bi eno od novih lenarških ulic ali celo ŠRC Polena poimenovali po njem. Dr. Milan Gorišek je namreč v Lenartu pustil globoke in trajne sledi, zato si zasluži tudi zgodovinski spomin.

Lenarški sokolski dom je bil med obema svetovnima vojnama središče lenarškega športnega, kulturno-posvetnega in družabnega življenja in še danes ponosno stoji. Foto: Marjan Toš