DRZEN MAISTROV OBVEŠČEVALEC IN PREDAN DOMOLJUB
Letos mineva 140 let od rojstva predanega Maistrovega sodelavca, sposobnega obveščevalca in iskrenega domoljuba Edvarda Vaupotiča od Sv. Jurija ob Ščavnici. Stotnik Edvard Vaupotič je bil desna roka generala Rudolfa Maistra. Kot obveščevalni častnik je vzpostavil mrežo zaupnikov znotraj vrst Schutzwehr - nemškoavstrijske mestne varnostne straže v Mariboru ter tako pravočasno pridobil pomembne podatke. Povezava med njim in tedaj še majorjem Rudolfom Maistrom je bila ključnega pomena. Prav Vaupotič je 1. novembra 1918 pred začetkom jutranjega sestanka častniškega zbora v nekdanji meljski vojašnici, na katerem so poveljniki tukajšnjih enot nameravali govoriti o državni pripadnosti Maribora zahteval, da se sestanek začne šele, ko bo prišel – sicer nepovabljeni - major Rudolf Maister. Ta je kmalu po začetku razprave z odločno izjavo, da ne priznava točk, ki govorijo o pripadnosti Maribora nemški Avstriji, v imenu Narodne vlade v Ljubljani prevzel poveljstvo nad vojaštvom v Mariboru. Popoldne istega dne pa mu je Narodni svet za Štajersko podelil generalski čin in s tem hierarhično najvišji vojaški položaj v mestu. Brez stotnika Vaupotiča se to ne bi zgodilo, zato mu gredo velike zgodovinske zasluge za uspeh prevrata leta 1918 v Mariboru.

Na velikega rojaka so še posebej ponosni v rodnem Sv. Juriju ob Ščavnici, kjer ima na rojstni hiši tudi spominsko ploščo. To so mu člani Društva generala Maistra odkrili tudi v Mariboru, kjer je kot podpolkovnik jugoslovanske vojske po upokojitvi živel in leta 1953 tudi umrl. Pokopan je na Pobreškem pokopališču, blizu kraja, kjer počiva tudi general Rudolf Maister, kateri je delo stotnika Vaupotiča v času prevrata v Mariboru in na Štajerskem leta 1918 izjemno cenil. Edvard Vaupotič je bil rojen 25. avgusta 1881 v Sv. Jurij ob Ščavnici ( včasih Videm ob Ščavnici), v hiši, kjer je bila v stari Jugoslaviji tudi gostilna in posojilnica. Njegov oče Franc je bil namreč ugleden in bogat vaščan, gostilničar, mesar, poštni uradnik, prvi predsednik prostovoljnega gasilskega društva iz leta 1886. Mladi Edvard je bil poln slovenskega duha, ki se ga je navzel že v domači osnovni šoli pri Sv. Juriju. Prvi, drugi in tretji razred gimnazije je opravil v Mariboru, četrti razred pa na Ptuju. Odločil se je za vojaški poklic in se šolal v avstro-ogrski pehotni kadetnici v kraju Strass na avstrijskem Štajerskem. Šolanje je zaključil z dobrim uspehom. Kot mladi častnik je sodeloval na mnogih vojaških vajah in bil med prvo svetovno vojno poslan na Tirolsko fronto. Kmalu je aktivno sodeloval na tajnih sestankih častnikov slovenskega rodu. Zato se je tudi v Mariboru takoj pridružil majorju Rudolfu Maistru in v njegovi vojski opravljal pomembne dolžnosti. Maister mu je povsem zaupal. Po nastanku države Srbov, Hrvatov in Slovencev (kasnejše Kraljevine Jugoslavije) leta 1918 je prisegel jugoslovanski kraljevi vojski in v njej opravljal mnoge odgovorne dolžnosti vse do upokojitve.

Edvard Vaupotič je bil dolga leta preveč pozabljen prleški slovenski narodnjak, zdaj pa je končno vrnjen v javni in zgodovinski spomin. Povsem zasluženo!

Spominska plošča Edvarda Vaupotiča v Sv. Juriju ( Foto Marjan Toš)

Zaprisega Edvarda Vaupotiča v kraljevo vojsko Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 17. 8. 1921