Zadnji trški sodnik Jakob Spitzy, ki je zaslužen, da je sodišče dobilo sedež v Lenartu – Po prvem popisu prebivalstva leta 1869 je takratni trg Sv. Lenart štel 548 prebivalcev, danes pa živi v mestu Lenart že skoraj 3.500 ljudi

Trški sodnik pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah se omenja že leta 1332, zato so nekateri zgodovinarji menili, da je Lenart takrat dobil trške pravice. Uradnega dokumenta o tem doslej (še) nihče ni našel, pač pa je na voljo listina, s katero je Friderik IV. Lenartu leta 1447 potrdil trške pravice. S pridobitvijo trških pravic leta 1447 sta se v trgu Sv. Lenart v Slovenskih goricah začela razvijati uprava in sodstvo. Trškega sodnika so volili praviloma za dobo enega leta. Javnih volitev so se morali udeležiti vsi polnopravni tržani. Za sodnika je mogel biti izvoljen, kdor je imel obrt in je bil hišni posestnik. Izvolitev sodnika je potrjeval sodni oskrbnik v Hrastovcu. Poleg sodnika so volili občinske svetovalce in sprejemali nove tržane. Tržan pa je lahko postal tisti, ki je bival v trgu najmanj 10 let. Vstop v trg je bil svoboden, toda obrtniki in trgovci so pogosto menjali bivališče. Zato ni čudno, da v času obstoja trške sodnije ni bilo nikdar več kot 40 tržanov, ki so smeli voliti sodnika. Svetovalci in novi tržani so zaprisegah po določenem obrazcu, ki je ohranjen v nemškem in slovenskem besedilu. Mesto trškega sodnika je bilo predvsem častno, dobival pa je tudi voz sena in otave z graščinskega travnika na Poleni (današnji hipodrom). Ta travnik je imel ledinsko ime Hofwiese. Sodniki in svetovalci so tvorili trški svet, ki je vodil upravne posle. Institucija trškega sodišča in uprave je bila zaprtega značaja in ni omogočala pomembnejšega širjenja trga.

Središče Lenarta leta 1961. Arhiv Kulturno-medijskega centra Slovenije

Zadnji trški sodnik v Lenartu je bil Jakob Spitzy. Njegova največja zasluga je, da je dobilo novoustanovljeno okrajno sodišče sedež pri Sv. Lenartu (med možnimi sedeži se omenja tudi sosednja Sv. Trojica, ki pa nad tem ni bila niti malo navdušena). Poleg tega pri Sv. Trojico za novo ustanovo ni bilo primernih prostorov. Jakob Spitzy je dal na razpolago za sodišče svojo hišo št. 40 v Lenartu in to dve leti v brezplačni najem (na njenem mestu je bila po vojni zgrajena nova stavba, v kateri je imela sedež KB Maribor in Postaja ljudske Milice Lenart. Ker pa v tej hiši ni bilo dovolj prostora, so za potrebe novega okrajnega sodišča najeli še hišo Margarete Spitzy, in kasneje še nekaj sob v Solakovi hiši. Prazni so ostali tudi prostori ukinjenega trškega sodišča v Rotovžu. Trško sodišče je bilo ukinjeno 17. marca 1849 in takoj so se začele priprave na ustanovitev novega okrajnega sodišča, katero je dalo takratnemu skromnemu podeželskemu trgu prve upravno – politične dimenzije. Že 1. marca 1850 so določili delovna mesta uradnikov. V novem sodišču so bili sistemizirani: en okrajni sodnik, dva sodniška pripravnika, zemljiško knjižni referent, dva pisarniška uradnika in dva pisarniška pomočnika ter sodni sluga. 27. maja 1850 je prišel od deželnega sodišča iz Gradca dr. Pavel Kopper, ki je dokončno uredil novo ustanovo in vzpostavil njeno delovanje v Lenartu.

Arhiv Kulturno-medijskega centra Slovenije

Novo Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu je obsegalo 20.000 ha ozemlja z okoli 18.000 prebivalci in je bil razdeljen na 45 političnih občin. Občine so prav tako nastale leta 1850, ko je cesarska oblast na Dunaju sprejela Zakon o občinah, ki jih je tudi za Slovenske gorice določilo in potrdilo cesarsko (državno) namestništvo v Gradcu. Zdajšnja občina Lenart je bila razdeljena na 18 krajnih občin, ki so obstajale vse do razpada avstro – ogrske monarhije leta 1918. Z ustanovitvijo Okrajnega sodišča je Lenart začel počasi pridobivati pomembnejšo upravno-politično vlogo v osrednjih Slovenskih goricah. Dokončno jo je dobil šele sredi 70-tih let minulega stoletja po nagli industrializaciji, deagrarizaciji in urbanizaciji. V zadnjem obdobju pa je bistveno okrepil še gospodarsko-zaposlitveno in oskrbovalno funkcijo. V mestu Lenart živi po uradnih statističnih podatkih iz leta 2023 že 3.449 prebivalcev.

Motiv s središča v Lenartu (1962), arhiv Kulturno-medijskega centra Slovenije. Motiv s središča v Lenartu (avgust 2025), Nina Zorman