Dr. Oto Luthar, ZRC SAZU :« spomin in tovarištvo sta danes vse bolj aktualna«

Na slavnostnem zborovanju ob srebrnem jubileju so člani Šiftarjeve fudacije v Petanjcih obudili spomin na čas ustanavljanja te fundacije, ki je opravila pomembno poslanstvo. Slavnostni govornik je bil njen prvi predsednik dr. Oto Luthar, sicer direktor ZRC SAZU. Med drugim je obiskovalce spomnil, da pred 25 leti ime Vrt spominov in tovarištva nekaterim ni šlo najbolj v uho. Bilo naj bi premalo aktalno, danes pa se zdi, da je ime še kako aktualno. Ljudje se namreč vedno bolj zavedajo pojma spomin in pojma tovarištva, v smislu kot ga je razumel Šiftar, tudi v povezavi s protestantsko etiko.

Vrt spominov in tovarištva je mnogo starejši od Šiftarjeve fundacije, ki je bila ustanovljena leta 1996. Njegova zgodba se začne takoj po 2. svetovni vojni, ko je Šiftarjeva mama zasadili prvi dve vrbi žalujki v spomin padlima sinovoma Franciju in Jožefu, tretji sin Ivan (Vanek) pa je v 60 letih začel postopoma panonsko kmečko dvorišče spreminjati v spominski vrt, ob strani pa so mu stali tudi prijatelji, med njimi ima posebno mesto Anton Vratuša. Pisatelj in Šiftarjev prijatelj Miško Kranjec je takrat spodbujal Vaneka, naj vrt postane »odprt in živ prostor s prepoznavnim življenjem, zbirališče prekmurskih intelektualcev, ne tečajniškega in seminarskega tipa, ampak živahno intelektualno akademsko kulturno stičišče vseh, ki svobodno in avtonomno mislijo«.

Po uradnih ocenah je vrt v zadnjih letih obiskalo okoli 17 tisoč obiskovalcev. Tod se je zvrstilo še preko 400 javnih in internih dogodkov. V 25 letih se je nabralo za pet arhivskih metrov gradiva, ki pričajo o aktivnostih. Sami ali skupaj z drugimi so organizirali 12 mednarodnih simpozijev in okroglih miz, 73 predavanj o aktualnih ekoloških naravovarstvenih, zgodovinskih temah, pri čemer so spodbudili razprave o pravičnosti, človekovih pravicah drugih aktualnih temah. Razpisali so 11 literarnih natečajev in prav toliko slikarskih kolonij. Sodelovali v širše družbeno pomembnih projektih in akcijah in obletnicah, kot so 500 let reformacije ali 100. obletnica priključitve Prekmurja in združitve prekmurski Slovencev z matičnim narodom. Izdali pa so tudi več publikacij in knjig. Poslanstvo fundacije in vrta je bilo več kot uspešno in s takšno pozitivno popotnico gredo v naslednjih petindvajset let delovanja.