V občini, ki slovi po izjemni urejenosti in novogradnjah, ki rastejo kot gobe po dežju praznujejo 24. občinski praznik. Jutri, v soboto, 29. oktobra, pa pripravljajo tudi občinsko slovesnost z veliko zabavo, ki jo pripravljajo v sodelovanju z gostiščem Pri Antonu iz Cerkvenjaka. Zvrstilo se bo še kar nekaj zanimivih lokalnih dogodkov. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z županom Alojzem Benkom, ki je orisal preteklo delo in kako ljudje živijo s krajem. »Leto, ki je za nami, je po mojem prepričanju zelo uspešno. Mislim, da je Trnovska vas, glede na obdobje za nazaj, postala kraj, ki se ga več ni treba sramovati in smo lahko na svojo občino tudi sedaj ob občinskem prazniku zagotovo ponosni. Verjamem, da je dovolj razlogov za praznovanje in na koncu tudi tisto veselico in kislo juho, ki jo še dandanes skuhamo,« je ponosen župan Benko.

Občinski praznik je zagotovo trenutek, ko potegnemo črto, naredimo bilanco opravljenega dela v preteklem obdobju in običajno tudi začrtamo osnove za prihodnost. V letošnjem letu so seveda volitve, zaradi česar bo mogoče tega še nekoliko več. Z županom Alojzom Benkom smo se najprej dotaknili investicij, ki so jih v zadnjem letu uspeli realizirati ali pa dokončati. »Zagotovo sem najbolj ponosen na zaključek izgradnje optičnega omrežja. Namreč v Trnovski vasi ni hiše, ki je v tem trenutku, v kolikor izrazi željo, ne bi bilo mogoče priključiti na optično omrežje. Takrat, ko smo bili na sestanku v Šentilju in je bil predstavljen program Rune sem imel slab občutek in sem se že takrat odločil, da bomo šli svojo pot. V teh zadnjih 15-ih letih smo, kjerkoli smo gradili ali javno razsvetljavo ali elektriko ali cesto, veliko vgrajevali tudi svoje lastne cevi, ki smo jih zdaj uporabili za to, da imamo zaključeno optično omrežje po celotni občini. Sicer smo v letošnjem letu delali veliko na javni razsvetljavi – torej tam, kjer so se gradile nove ceste, se je gradila tudi nova javna razsvetljava. Sam osebno nisem zagovornik tega, da se luči ugašajo. Mislim, da je potrebno več delati na tem, da so luči varčne in da na ta način pravzaprav tudi zagotavljamo kakovost življenja v vseh vaseh. Zato smo v letošnjem letu dokončali kar nekaj javne razsvetljave, zamenjali tudi ne tako stare luči z novimi, modernejšimi, varčnejšimi lučmi in mislim, da v tem trenutku v občini ni več nobene starejše luči ali lesenega kandelabra,« je povedal župan.

Naselje v Trnovski vasi se širi, prihajajo nova naselja.

V letošnjem letu so na področju cestne infrastrukture dokončali prvo etapo obnove ceste v Sovjaku in Črmlji v smeri Zavrha. Dokončali so tudi cesto v Bišečkem Vrhu v smeri Silva Muršca. Po celotni občini so napravili kar nekaj večjih vzdrževalnih del, ki bi jih mogoče lahko imenovali tudi investicije in so se na nek način tako tudi financirale.

Preko 50-odstotkov proračuna namenjenega investicijam

Precej truda in pozornosti so namenjali tudi asfaltiranju in urejanju poti: »V letošnjem letu smo asfaltirali - če izvzamemo kolesarko, ki je dolga 2,4 km - približno 1500 metrov čistih cest. Tako, da je investicija v cestno infrastrukturo in v kolesarke približno 1.500.000 evrov. Takšnega proračuna, kot ga ima občina Trnovska vas letos, nikoli ni imela. Namreč na odhodkovni strani imamo za investicije namenjenih preko 50-odstotkov od 2.580.000 evrov proračuna.

Gasilci dobili nov prizidek 

Nujna investicija, ki se je v letošnjem letu pričela, je zagotovo prizidek h gasilskem domu. V zadnjem obdobju se spreminja način gradnje. Župan Benko meni, da je sicer res, da morda ni več toliko požarov, je pa tudi res, da se spreminjajo potrebe delovanja gasilcev: »Vidite da prihaja do raznih ujm, raznih nepredvidljivih dogodkov, zato je potrebno imeti boljšo in novejšo opremo, ki jo je potem potrebno tudi nekje shranjevati. Zato je bilo nujno, da h gasilskem domu dodamo prizidek. Verjamem, da bomo v naslednjem letu tudi to investicijo zaključili. Izpeljali smo jo delno tudi s pomočjo občanov, za kar se jim - za vsak euro ali za vsako uro prostovoljnega dela - tudi iskreno zahvaljujem.«

Energetska obnova osnovne šole in vrtca

V šoli so v zadnjem obdobju kar nekaj vlagali v energetsko obnovo objekta. Zamenjali so tudi energent za gretje prostorov, uredili so tudi hlajenje v vrtcu in posebno pozornost namenili varnosti zaščitnih gum na otroških igralih.

V naslednjem letu bo občina s kolesarskimi povezavami povezana tudi čez celotne Slovenske gorice

Župan je prepričan, da so v tem trenutku zaključili z – včasih je temu rekel, da gradijo hrbtenico za optiko in hrbtenico za kolesarke. Ob regionalni cesti imajo zgrajene kolesarske povezave, kar istočasno pomeni tudi varno pot za otroke v šolo, sprehode za mlade mamice ali starejše z vozički. »Prav tako imamo v smeri Bišečkega Vrha zgrajeno takšno kolesarsko pot, kot jo je bilo v tem trenutku možno umestiti. S povezavo, ki jo v tem trenutku zaključujemo v smeri Vitomarcev, pa se povezujemo z Območnim razvojnim partnerstvom Slovenske gorice. To pomeni, da se bomo preko občin Sveti Andraž, Cerkvenjak in potem Sveta Trojica povezali z občino Lenart. Po mojem prepričanju gre gotovo za dobro povezavo – ne samo za turistične namene ampak tudi za spodbujanje gospodarstva. V nadaljevanju pa sam vidim še potrebo po povezovanju z ostalimi občinami, kjer bi se zagotovo lahko po manj prometnih cestah, brez spremembe prometnih režimov (to se pravi omejitev hitrosti) z varno kolesarsko označitvijo povezali še širše v Slovenske gorice. Mogoče tudi s kolesarskimi povezavami ob Dravski kolesarski poti, Pohorje in tako naprej ter na ta način promovirali, tudi na turističnem področju, našo občino,« je optimističen Benko glede razvoja turizma.

Lepo urejene kolesarske povezave so ponos občine Trnovska vas.

Občina Trnovska vas je ena redkih občin, ki ni zaračunavala komunalnega prispevka

Glede priseljevanja je Benko jasen in že vidi izzive na področju novega prostorskega plana: »Potrebovali bi ga predvsem za to, da bi lahko končno začeli z gradnjo medgeneracijskega centra in športno-rekreacijskega centra, ki bo namenjen vsem generacijam. Ta bi istočasno pripomogel k zdravju ljudi. Sam prostorski plan bi omogočil še večje kapacitete oziroma prostore za gradnjo stanovanjskih objektov. Zelo se spreminja tudi področje oziroma dejavnost na kmetijah; manjše kmetije propadajo, večje kmetije pa nimajo prostora, da se širijo. Zato bi potrebovali novi prostorski plan. Posledično bo priseljevanje pomenilo več otrok, večje potrebe po vrtcu, večje potrebe po prostorih za osnovno šolo. Izdelali smo idejni projekt: prizidave k osnovni šoli za dva oddelka vrtca. Dolgoročno bi se na ta način, z manjšimi posegi, dalo izvesti pouk vseh devet razredov osnovne šole. Ne govorim o tem, da bi bila samostojna šola, govorim pa vseeno, da če bi se kraj v tem smislu razvijal, bi slej kot prej imeli svojo osnovno šolo s popolno devetletko. Po mojem prepričanju je tudi ceneje, da se pripeljeta dva učitelja, kot pa da vozimo dvajset otrok. « Županu se tudi zdi pomembno, da otroci odraščajo v domačem kraju. »Na ta način jih tudi vzgajamo in delamo domoljubne. Verjamem, da v tem trenutku v mestu ni stvari, ki je ni tudi v Trnovski vasi. Imamo - kot smo že omenili - optiko, zgrajeno kanalizacijo, infrastruktura je dokaj dobra – imamo zdravnika, zobozdravnika, živinozdravnika, trgovino, gostilno … ni je stvari za osnovne potrebe, ki v katerikoli vasi ne bi bila dostopna.

V prihodnosti v Trnovski vasi manjši poštni logistični center

Precej se je zapletalo pri poštnih poslovalnicah, ki vedno bolj izginjajo iz manjših občin. Župan Benko priznava, da se je tudi pri njih načrtovana izgradnja nove pošte v Trnovski vasi zaustavila: »Na lokaciji, kjer smo imeli prvotno predvideno pošto, nismo uspeli pridobiti zemljišča. Lastnik je pač tisti, ki se odloča, ali bo zemljišče prodal ali ne. Potem smo bili prisiljeni pošto umestiti tu, kjer smo imeli tisto nesrečno podrtijo. Je pa res, da je to območje v varovanem pasu in je pod nadzorom zavoda za kulturno dediščino. Zdaj so pogajanja oziroma usklajevanja zelo daleč. Verjamem, da bo investicija v naslednjem letu zagotovo stekla. Je pa nastal še manjši problem zaradi tega, ker se je prvotno načrtovala manjša pošta, manjša investicija, zdaj pa bo šlo za večjo zadevo, kot neki manjši logistični center ravno za teh nekaj občin okrog Trnovske vasi. «

Gradnja novega medgeneracijskega centra

Na isti parceli bi si želeli umestiti tudi medgeneracijski center, ki bi služil več namenom, eden izmed njih je tudi ta, da bi se v njem našlo prostore tudi za župnišče, Benko pa meni: »Mogoče se komu zdi malenkost čudno, češ, verjetno v prihodnosti več ne bomo imeli duhovnikov, gradimo pa župnišče. Osebno se mi zdi, da v kolikor v starem župnišču več ne bo nihče redno živel, bo ta objekt začel propadati. Zdi se mi smiselno, da zgradimo novo župnišče, ki bo zadoščalo trenutnim potrebam faranov in cerkve za normalno delovanje. V območje starega župnišča bi umestili vsebine, ki jih kraj nujno potrebuje: v mislih imam center za starejše ljudi. Centru, ki si ga že dolgo želimo in bi bil namenjen starejšim, kjer bi imeli prostor za druženje in kratkočasenje.«

V občinski stavbi v prihodnosti tudi Podjetniški inkubator?

Občinska stavba, kjer se je nekoč nahajala trgovina Mercator in kjer se še do danes nahaja občinska uprava je v lasti občine, vendar so spodnji prostori povsem prazni. Župan pojasni, da se intenzivno trudijo pridobiti najemnika in obrazloži: »Za spodnji del Mercatorja smo imeli pred kratkim ponudbo za najem. Takrat smo postavili neko ceno, ki pa za najemnika ni bila sprejemljiva. Zagotovo ne bomo tega nikomur kar podarili. Interesi pa se izkazujejo. Eden izmed interesentov je bila Mariborska razvojna agencija. Tukaj bi radi postavili podjetniški inkubator. V tem trenutku se za to še nismo odločili, bomo pa o tem zagotovo razpravljali z novim občinskim svetom. Ponovno bo šlo za zadevo, ki bi pokrivala tudi nekaj sosednjih občin. «

Posebno Steletovo priznanje za prenovljeno Simoničevo domačijo

Velikokrat, ko se lotimo obnove objektov, ki so pod kulturno dediščino, se določeni jezijo, češ, spet jih imamo zraven. Župan Benko je drugačnega mnenja: »Brez njihovega nadzora hiša danes ne bi imela take oblike. Mislim, da sta obe strani korektno sodelovali. Tudi na prejeto Steletovo priznanje smo zelo ponosni in smo veseli, da smo bili prepoznani tudi na državni ravni. Zdaj tudi ni več skrivnost: ob občinskem prazniku bomo Zavodu za varstvo kulturne dediščine Maribor dali s strani občine zahvalo. Res sem vesel, da smo na tak način uspeli ta projekt pripeljali do konca. Verjamem, da bomo tudi v ostale projekte, v katere bomo investirali, uspeli vključiti kulturno dediščino, kjer je to pač potrebno.«

Foto: arhiv občine

Za mehke projekte je potrebno imeti smisel

Problem pri novi finančni perspektivi župan Benko vidi v tem, da so projekte, ki so jih občine z Mariborsko razvojno agencijo na nek način že uskladili, nova vlada dala na stran ali pa celo v koš: »To je zdaj zagotovo težava. Čas zelo hitro beži. Gre predvsem za problem manjših občin. Mi še danes ne vemo, kaj bo možno v tej perspektivi pravzaprav počrpati. Bom pa zelo odkrit, kar se tiče mehkih projektov. Za mehke projekte je potrebno imeti smisel. Tudi z mehkimi projekti se da narediti marsikaj koristnega. Mislim, da smo v zadnjem obdobju res ogromno vlagali v asfalt, beton in podobne zadeve. Sem pa prepričan, da v tem trenutku rabimo tudi nekaj mehkih projektov. Na ta način lahko v kraju zaživimo življenje na področjih, ki so nam bila v tem obdobju zaradi prevelikega vlaganja v osnovno infrastrukturo nedostopna in me pravzaprav to niti toliko ne moti,« pojasni Benko.

Mehke vsebine dosežejo svoj namen če gre za dobro sodelovanje in ideje občanov, da jih s pomočjo lokalne skupnosti potem udejanjajo. Lokalna skupnost tu sama ne more biti preveč uspešna. »Če zgradimo most lahko povemo, da smo zgradili most za to, da se čez njega vozimo. Če pa povemo, da bo most koristil k višjemu standardu, da se bodo čez most vozili turisti, da bo čez ta most to in ono. S tako mehko vsebino lahko mogoče zraven zgradimo še kak kilometer ceste ali kako drugo dodatno infrastrukturo. Mehko vsebino je, se mi zdi, potrebno povezati z neko investicijo, in to rabimo. Mehke vsebine, potrebujemo, da se na osnovi tega potem dvigne družabno življenje. To je vse dodan standard za občane.

Ustvarjamo pogoje, da ljudje ostajajo doma

Župan meni, da ni na mestu, da bi gradil na obljubah o novih delovnih mestih: »Bolj se mi zdi primerno ustvarjamo pogojev, da ljudje ostajajo doma. Nisem zagovornik dela od doma. Sem bolj zagovornik »ob sedmih na delo pa ob določeni uri zaključimo«. Omogoča pa način dela, ki nas v prihodnosti čaka - informatika in vse ostalo, da se manjša podjetja in zasebniki, obrtniki, bolj vključijo v sam način dela. So bolj uspešni, bolj prilagodljivi. Ker so naši občani pridni ljudje, verjamem, da bodo te manjša podjetja zagotovo uspešna.«

Verjamem, da smo lahko vsi ponosni na našo občino

Večkrat govori o tem, da je za njimi 24 uspešnih let. Kdorkoli je bil župan, se je občina od prvega dneva, ko je postala samostojna, dobro razvijala. "Danes verjamem, da smo lahko nanjo vsi ponosni. Včasih smo se malo sramovali. Tudi sam sem raje rekel da sem »tam nekje od Ptuja malo naprej«, ne pa iz Trnovske vasi. Danes to ni več potrebno. Danes smo enaki, dohiteli smo tudi tiste, ki so bili pred nami. Občankam in občanom seveda iskrene čestitke ob 24. občinskem prazniku. Osebno si pa želim, da se nam na praznovanju pridruži čim več ljudi. Ne samo iz Trnovske vasi, tudi iz okoliških občin, in da to naše praznovanje zaključimo s prijetnim večerom ob kisli juhi," je zaključil župan Občine Trnovska vas.

Program praznovanja ob 24. občinskem prazniku najdete tukaj.