Iz starega kruha se delajo drobtine. To je jasno skoraj vsaki gospodinji. Morda je še boljši način »pohani kruh«: narezanega na rezine namočimo v osoljeno umešano jajce (ki mu lahko primešamo še kakšno drugo začimbo) in ga, s to maso prepojenega, spečemo na maslu, olju ali kokosovi maščobi. Možnosti, kako še vedno užitno, a že postano hrano (ponovno) uporabiti, namesto da jo zavržemo, je še ogromno. Iz tovrstnih misli je nastal projekt B-ROUND.

»V podjetju smo se spraševali, kako čim bolj učinkovito uporabiti kos kruha. V tistem času se je pojavila možnost prijav za evropski projekt Interreg, katerega jedro prijave je bilo krožno gospodarstvo. V našem podjetju smo prepoznali potencial: zakaj pa ne bi šli v krožno kulinariko? Tako se je iz tega kruha, za katerega nam je bilo hudo, da se premalo uporabi, razvil konzorcij partnerstev z odličnimi aktivnostmi,« je povedala Pija Godec iz Mozaika dobrot, ki je vodilni partner projekta.

V Mozaiku dobrot iz starega kruha in drobtin že delajo piškote in preste. Foto: Špela Žerjal

V Sloveniji se zavrže približno 79 kilogramov hrane na prebivalca letno

Z malo prilagoditvami lahko veliko spremenimo v gospodinjstvih, saj podatki kažejo, da je vsak od nas doma zavrgel približno 35 kilogramov hrane v enem letu, pri čemer je bilo kar 11 kilogramov te hrane še vedno užitne. Na drugem mestu po količini zavržene hrane v Sloveniji je področje gostinstva in strežbe. S svojo praktičnostjo, življenjskimi izkušnjami in profesionalnim znanjem je navzoče v mali dvorani Centra Slovenskih goric v Lenartu navdušil eden najbolj znanih slovenskih kuharjev in odmeven glasnik miselnosti ponovne uporabe, Bine Volčič.

»Mislim, da v osnovi ljudje ne rabimo idej pa nekih receptur in nasvetov, ampak samo zavedanje. Da ne greš lačen v trgovino in da tudi tisto, kar ostane, lahko ješ še naslednji dan in še naslednji dan. Nič ni narobe s tem. Ne rabimo vsak dan jesti nekaj drugega in že s tem bomo naredili veliko,« je bil neposreden Volčič.

Med drugim je povsem brez zadržkov priznal, da doma praktično vseskozi jedo star kruh: dnevno svežega pečejo za goste, sami pa pojedo kakšen dan ali dva starega, ker ni z njim nič narobe. Tudi na to so opozorili na prvem usposabljanju v sklopu mednarodnega projekta B-ROUND.

Prvo usposabljanje v projektu B-ROUND v Centru Slovenskih goric v Lenartu. Foto: Špela Žerjal

O tem, kako lahko živilski presežki postanejo surovina za nove izdelke, poslovne priložnosti in trajnostne zgodbe ter o možnostih prehoda iz linearnega v krožni poslovni model prehrambnega sektorja, je predavala Janja Viher iz Inovacijsko tehnološkega grozda (ITC) Murska Sobota. Med drugim je pokazala primer dobre prakse, ko so iz 460 kilogramov preveč zrelih banan, ki bi bile sicer »odpisane«, pridelali prigrizek v obliki sadnih palčk. To in številne druge ideje bodo še naprej razvijali. V čezmejno mrežo je trenutno vključenih 24 ponudnikov in organizacij: 13 iz Slovenije in 11 iz Avstrije. Tokratno srečanje je služilo kot uvod v krožno gospodarstvo v prehrani. V Razvojni agenciji Slovenskih goric, ki je povezovalni partner v projektu, pa si želijo vključiti čim več podjetij in kmetij iz lokalnega okolja.