Ta največji glodavec Evrope, ki velja za zaščiteno vrsto tako na nacionalnem kot EU nivoju, je pogosto prikazan v napačni luči – kot velik škodljivec narave.

A v Lutri, inštitutu za ohranjanje naravne dediščine, in skupini LiVE reke Pesnice, ki se ukvarja z ohranjanjem narave na območju Slovenskih goric, so prepričani, da je v resnici njen graditelj in varuh. Bobri naj bi bili namreč arhitekturni in gradbeni mojstri, saj gradijo jezove, ki nato delujejo kot neke vrste čistilne naprave, hkrati pa bobrom predstavljajo varnost in zagotovitev zadostnih količin vode, ki jih potrebujejo zase. Pomembna je njihova vloga pri uravnavanju vodnih tokov, saj s svojimi kanali in jezovi upočasnjujejo tok vode, s tem pa preprečujejo suše in poplave ter ustvarjajo mokrišča, ki so ključna za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Zaradi ogromnih količin vode, ki jih zadržujejo njihovi jezovi in ki preprečujejo pojav suš in poplav, pripomorejo z zmanjšanju škode zaradi vremenskih ekstremov. V ZDA na primer ocenjujejo, da na leto tam s pomočjo bobrov prihranijo milijarde dolarjev.

Zaradi večstoletnega preganjanja in lova je bil bober na prelomu tisočletja skoraj iztrebljen in ga približno zadnjih 250 let ni bilo. Konec 20. stoletja je bil načrtno naseljen na reki Dravi in Savi na Hrvaškem in čez pet let je bil že opažen na reki Krki v Sloveniji. Naselitev je bila uspešna, vendar ga še vedno ovira človekovo prepričanje o njegovi škodljivosti, zlasti nanj letijo očitki zaradi glodanja dreves, čeprav v Lutri poudarjajo, da se teh loti samo takrat, kadar nima na voljo zelenja; zeleni deli rastlin so namreč tisti, ki mu najbolj teknejo.

Je z bobrom mogoče sobivati? Kako se zavarovati pred škodo, ki jo povzroča? Kako nam lahko bober pomaga pri blaženju suš in izboljšanju stanja voda? Je bober dragoceni naravni zaveznik ali izziv za sobivanje? Na vsa ta vprašanja in še kakšna iz serije mitov in predsodkov o življenju bobrov v naših krajih bo skušala odgovoriti Martina Vida iz Lutre, ena največjih poznavalk bobrov pri nas, ki je magistrirala s temo o razširjenosti evropskega bobra v severovzhodni Sloveniji. Predavanje bo potekalo v prostorih lenarške knjižnice, in sicer v četrtek, 20. februarja, ob 17. uri. Že tri dni prej, v ponedeljek, 17. februarja, bodo v Avli Jožeta Hudalesa v lenarški občinski stavbi gostili potujočo razstavo o bobrih. Tja jo bodo preselili iz Jarenine, v Lenartu pa si jo bo mogoče ogledati vse do ponedeljka, 3. marca.