Roš hašana, tudi roš ha-šona, je judovsko novo leto, ki se praznuje na 1. in 2. dan meseca tišrija, sedmega meseca judovskega koledarja. Tišri je po gregorijanskem koledarju v obdobju od septembra do oktobra – Letošnji praznik je bil med 25. in 27. septembrom

Tako kot Judje po vsem svetu so tudi člani Judovskega združenja Slovenije – skupnosti tradicionanih Judov, v lendavski sinagogi že praznovali novo leto 5783. Praznovanja so se med številnimi uglednimi gosti udeležili tudi veleposlanica Republike Avstrije v Sloveniji Elisabeth Ellison – Kramer, poljski veleposlanik v Sloveniji Krzysztof Olendzki in rabin Ariel Haddad. Udeležence je pozdravil in nagovoril MMag. Elie Rosen, predsednik tega judovskega združenja, nato pa je z izbranimi besedami pomen praznovanja novega leta predstavila še avstrijska veleposlanica.Obiskovalce v prepolni lendavski sinagogi je navdušil koncert judovske radostne glasbe Romana Grinberga in Klezmer –Swing Quarteta, ki je doživel stoječe ovacije občinstva. Bogat večer so sklenili s sprejemom v predverju lendavskega doma kulture s košer pogostitvijo in glasbeno spremljavo.

Roš ha-šona (Rosh Hashanah) je v hebrejšćini “začetek leta”. Judje na praznik novega leta obhajajo stvaritev sveta, praznik pa se poleg jom kipurja precej razlikuje od ostalih, "radostnih" judovskih praznikov. Na roš ha-šano se namreč Judi osvobajajo duševnih tegob, da bi v novo leto vstopili očiščeni od greha. Od tod izvira tudi običaj, da verniki prvi dan praznika odidejo na obalo morja ali reke ter simbolično odvržejo svoje grehe.Roš ha-šona predstavlja neke vrste uvod v praznik jom kipur, deset dni po novem letu, ko se vsi odrasli judje postijo in preživijo nekaj časa v sinagogi, da bi dobili odpuščanje za svoje grehe.

Od uničenja jeruzalemskega drugega templja leta 70 pr. n. št. in rabinovanja Johanana ben Zakkaija dalje judovsko normativno pravo določa, da se roš ha- šona praznuje dva dni, vendar ga nekatere skupnosti praznujejo samo prvi dan, ker drugi dan v Tori ni omenjen. Judje si po starem običaju voščijo: »Bodi zapisan za ugodno leto«. Veselo in radostno praznujejo, v najlepšh oblačilih, da bi pokazali Gospodovo usmiljenje. V sinagogah prevladuje bela barva, simbol čistosti, hazan (kantor) in rabi (rabin je človek z visoko avtoriteto, v judovski kulturi poučuje in svetuje ter ima v judovskih skupnostih vlogo osrednjega svetovalca)sta odeta v kitel (belo oblačilo ali bombažno ogrinjalo kot simbol čistosti). Posebne praznične jedi, odbrane zaradi svoje dobrodejne simbolike, naznanjajo srečo prihodjemu letu (kruh,med). Po starem izročilu je treba pojesti tudi živalsko ali ribjo glavo, da boš v prihodnjem letu »glavni«. Roš ha-šona, imenovana tudi sodni dan, vpelje obdobje sojenja človeštvu, ko Bog kralj nebeški sede na svoj prestol in za leto dni določi usodo vsakemu posameziku. V nebesih se odprejo tri knjige: ena za prave poštenjake, ena za prave podleže in še ena za tiste, ki nso ne prvo in ne drugo.

V davnini se je judovsko leto začelo v jeseni in sledilo letnim časom setve, rasti ter žetve, košnje in obiranja sadja. Letnim časom so bila prilagojena tudi velika kmečka praznovanja. Najstarejši znani predpisi so predpisovali tri praznike: praznik nekvašenega kruha, ki je simboliziral revščino po izgonu iz  Egipta in se je praznoval v mesecu abíbu, praznik žetve, ki je bil sedem tednov kasneje in praznik spravila pridelkov. Praznik novega leta so oznanili s trobljenjem na ovnove rogove (šofar), potem pa so opravili strogo predpisano žgalno daritev. Iz literature je poznano, da so Judi novo leto praznovali že dolgo pred njegovo prvo pisno omembo. Ob novem letu si Judi voščijo zelo na kratko: »Šana tova!«