Na nedeljskih referendumih, 11. oktobra, so volivci odločali o štirih vprašanjih – parlamentarni preiskavi, socialni pomoči, volilni pravici tujcev in obveznem RTV-prispevku. Po neurednih podatkih Državne volilne komisije kažejo, da so volivci v volilnem okraju Lenart pri vseh štirih vprašanjih večinsko glasovali ZA. Največ podpore je dobil predlog o pogojevanju denarne socialne pomoči z družbeno koristnim delom, najmanj pa predlog o spremembah zakona o parlamentarni preiskavi. Volilna udeležba v Lenartu je bila 51,57-odstotna, kar je nekoliko manj od slovenskega povprečja.

V nedeljo so po vsej Sloveniji potekali štirje referendumi – eden zakonodajni in trije posvetovalni. Po podatkih Državne volilne komisije se je glasovanja na ravni države udeležilo 54,62 odstotkavolilnih upravičencev. V volilnem okraju 8007 – Lenart je bila udeležba nekoliko nižja. Od 16.752 volilnih upravičencev jih je glasovalo 8.639 oziroma 51,58 odstotka. Oddanih je bilo 8.602 veljavnih in 37 neveljavnih glasovnic. Volilna udeležba je bila tako za 3,04 odstotne točke nižja od državnega povprečja.

Na Ovtar24 smo preverili, kako so glasovali volivci na območju Lenarta in koliko se njihova stališča razlikujejo od rezultatov na državni ravni. Pri vseh štirih referendumskih vprašanjih je bil delež glasov ZA v Lenartu višji od slovenskega povprečja.

Največ podpore pogojevanju socialne pomoči z delom

Najizrazitejšo podporo so volivci na območju Lenarta namenili predlogu, da bi bila pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojena z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela. V volilnem okraju Lenart je predlog podprlo 73,26 odstotka volivcev, proti pa jih je glasovalo 26,74 odstotka. Na ravni Slovenije je predlog podprlo 60,54 odstotka volivcev, proti pa jih je bilo 39,46 odstotka. Podpora v Lenartu je bila tako za 12,72 odstotne točke višja od državnega povprečja. Gre za referendumsko vprašanje, ki je med vsemi štirimi v Lenartu dobilo največji delež glasov ZA.

Volilna pravica tujcev: v Lenartu skoraj 68 odstotkov ZA

Volivci so odločali tudi o tem, ali naj imajo na lokalnih volitvah volilno pravico slovenski državljani in državljani drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav. V Lenartu je takšno ureditev podprlo 67,87 odstotka volivcev, proti pa jih je glasovalo 32,13 odstotka. Na državni ravni je bilo za 55,30 odstotka volivcev, proti pa 44,70 odstotka. Podpora predlogu je bila v Lenartu za 12,57 odstotne točke višja kot v Sloveniji.

RTV-prispevek: v Lenartu večina za ukinitev

Tretje referendumsko vprašanje se je nanašalo na ukinitev obveznega plačevanja prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija. V volilnem okraju Lenart je ukinitev podprlo 65,29 odstotka volivcev, proti pa jih je glasovalo 34,71 odstotka. Na ravni Slovenije je bilo glasovanje skoraj povsem izenačeno. Za ukinitev prispevka se je izreklo 49,97 odstotka volivcev, proti ukinitvi pa 50,03 odstotka. Prav pri tem vprašanju je razlika med Lenartom in državnim povprečjem največja. Podpora ukinitvi obveznega prispevka je bila v Lenartu za 15,32 odstotne točke višja kot v Sloveniji.

Parlamentarna preiskava: tudi v Lenartu večina ZA

Volivci so na zakonodajnem referendumu odločali tudi o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Za uveljavitev novele zakona je v volilnem okraju Lenart glasovalo 61,75 odstotka volivcev, proti pa 38,25 odstotka. Na državni ravni je predlog podprlo 48,74 odstotka volivcev, proti pa jih je glasovalo 51,26 odstotka. Podpora zakonski noveli je bila tako v Lenartu za 13,01 odstotne točke višja od državnega povprečja. Med vsemi štirimi referendumskimi vprašanji je novela zakona o parlamentarni preiskavi v Lenartu dobila najmanjši delež glasov ZA, vendar jo je kljub temu podprlo več kot šest od desetih volivcev, ki so oddali veljaven glas.

Kaj nam povedo rezultati?

Primerjava vseh štirih referendumov kaže, da so volivci v Lenartu predloge podprli z večjo večino kot volivci na državni ravni. Razlike niso zanemarljive – pri vseh vprašanjih presegajo 12 odstotnih točk. Največ podpore je dobilo pogojevanje socialne pomoči z družbeno koristnim delom, sledila sta vprašanje volilne pravice tujcev in ukinitev obveznega RTV-prispevka. Najmanjšo, a še vedno večinsko podporo je dobila novela zakona o parlamentarni preiskavi.

Ob tem velja izpostaviti, da se je referendumov v Lenartu udeležila dobra polovica volilnih upravičencev, kar je manj kot na državni ravni. Rezultati tako odražajo odločitev tistih, ki so se glasovanja udeležili, ne pa nujno stališč vseh volilnih upravičencev.

Pomembna je tudi razlika med vrstami referendumov. Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi je bil zakonodajni, preostali trije pa posvetovalni. Njihovi izidi sami po sebi ne spreminjajo veljavne zakonodaje, temveč predstavljajo izraženo voljo volivcev o obravnavanih vprašanjih.

*Vir: Državna volilna komisija (DVK), podatki z dne 12. oktobra 2026 ob 18.00.